Pravijo, da se na štedilniku opečeš samo enkrat, potem pa je dovolj. Človek živi tako, da se izogiba bolečini. Da mu je ne bi bilo treba doživljati, zna sprejeti odločitve, zaradi katerih je prikrajšan za marsikateri užitek.
A tudi bolečina je darilo. Čeprav se to sliši izjemno sadomazohistično, je bolečina vendarle nekakšen portal, s čimer bi se verjetno strinjale tudi vse mamice, ki so izkusile naravni porod.
Tako bolečina kot užitek imata svoj izvor v srcu in tako se velikokrat zgodi, da ljudje zaprejo srce. Kot nekakšen varnostni ukrep pred tem, da ne bi čutili bolečine. A tako se srce zapre tudi užitkom. In srce ter maternica sta neposredno povezana (celo na fizični ravni ju povezuje vena), zato se lahko zgodi, da se povsem energijsko zapre (izgubi pretok, cirkulacijo na fizični ravni) tudi maternica, kar se lahko reflektira kot neplodnost, hud PMS, menopavza ter številne druge ginekološke težave, ki so v porastu sodobnih žensk, ki se bolečine bojijo še bolj, kot so se je njene prednice.
Ženska je sposobna prenesti veliko več bolečine kot moški. Zanimive so recimo raziskave, pri katerih so moške preko naprave izpostavili bolečinam, ki jih ženska doživlja med popadki. Zdržali so samo do nekje 3.,4. nivoja (glede na 10., ki ja ženska doživlja med porodom).
A ne glede na to, kako boleč porod doživi ženska, ko vidi svojega otroka … neopisljiv užitek.
Kaj pa, ko bolečina traja in traja?
Predvsem moramo razumeti razliko med bolečino in trpljenjem.
Bolečina je naravna in normalna emocija, ki jo je treba prečutiti. Bolj jo zaustavljamo in se ji izogibamo, slabše je. V tem primeru blokada čutenja bolečine pripelje do trpljenja, ki lahko traja in traja. Bolečina ne traja dolgo in je obvladljiva z dihalnimi in mentalnimi tehnikami, medtem ko je lahko trpljenje izjemno dolgotrajno. Ko se torej izogibamo bolečini, je ne prečutimo, se zgodi blokada, zastoj energije, kar deluje kot iluzija varnosti. In že je bilo omenjeno, da se potem zapre srce in pademo v začaran krog, iz katerega pa obstaja samo en izhod, in sicer, da se z bolečino soočimo.
Vsa čustva, ki jih imamo, obstajajo zato, da jih čutimo. Vsako blokiranje povzroča blokade, zastoje v telesu. Najprej na energijski, potem pa slej kot prej tudi na fizični ravni.
In kaj pride po bolečini? Užitek.
Sama vem, kakšen nivo sreče doživljam, ko neka bolečina končno izgine. A si zaradi tega seveda ne bom povzročala bolečin, četudi je to lahko način motenih umov mladostnikov, ki si želijo čutiti, in je to edini način, po katerem potem čutijo tudi užitek.
In še bolj šokantno je to, da lahko človek hkrati čuti tako užitek kot bolečino. A vendarle gre za manj raziskano področje.
Zate imam tudi samoraziskovalna vprašanja, za katera si vzemi dovolj časa. Uporabi moj nasvet, da je najlažje razmišljati na papirju.
Kako bi izgledalo tvoje življenje, če ne bi bilo strahu pred bolečino?
Katera tveganja lahko sprejmeš, če nimaš strahu pred bolečino?
Kaj bi počel/-a?
Katera razmerja bi skušal/-a pozdraviti, popraviti?
Ali povzročaš bolečino sebi in drugim, ker si bil/-a tudi ti ranjen/-a?
BOLEČINA KOT OPOZORILNI ZNAK
Glava me boli! Trebuh me boli! Zob me boli! Imam bolečine v prsih …
Kolikokrat to slišite? In kakšen je odziv sodobnega človeka? Vzemi tableto.
Tableta bolečine ne ustavi. Tableta ustavi čutenje bolečine, kar je najslabše, kar lahko narediš zase.
In potem ko začne tableta učinkovati, rečemo: “Aha, me je nehalo boleti.”
V resnici ni nehalo boleti, samo odzval si se svojemu telesu, in sicer na način: “Utihni! Zdaj je bolj pomembno, da delam, da se družim, da grem na izlet in podobno …”
Na takšen način ne samo ignoriraš svoje telo, temveč mu tudi sporočaš, da ti ni mar zanj. Da ne sprejemaš njegovih sporočil, da ne sprejemaš opozorila.
Bolečina obstaja zato, ker nam pomaga. Pomaga vedeti, kje se odvijajo procesi. Procesi, ki se odvijajo, pa se odvijajo v naše dobro – kot osvoboditev, kot razrešitev.
Nikoli se ne odvijajo samo na fizični ravni, temveč tudi na emotivni. Tako nam pogled starih filozofij omogoča, da povezujemo in razumemo znake svojega telesa.
V zapisih modrecev boste tako velikokrat brali, da bi morali bolečino pozdravljati, se ji zahvaliti. Tako tudi sprejmemo svoje telo, z njim sodelujemo in nikoli več ne pomislimo, da je bolečina nekaj, kar želimo utišati, temveč ji prisluhnemo, saj nam nekaj govori.
Nasploh so vsa telesna stanja opozorilni znaki, torej darila, da lahko svoje telo ustrezno podpremo.
Ko torej naslednjič začutite bolečino, predlagam takšen odziv (lahko v sebi, tega ne rabite izreči glasno):
“Draga bolečina. Dovoljujem si, da te povsem čutim. Hvala ti, ker si. Hvala ti za tvoje sporočilo, sprejemam opozorilo in sem povsem pripravljen/-a sprejeti ukrepe, da ponovno vzpostavim ravnovesje v svojem telesu.”
Bolečino nato predihate, tako da se z mislimi postavite v žarišče. Torej se čim bolj umirite, globoko dihate in skušate karseda poiskati, kje je izvor te bolečine. Nato samo dihate v ta predel. Z vdihom si lahko predstavljate zlato svetlobo, ki jo usmerjate v ta del, z izdihom, ki je daljši od vdiha, pa izdihnete vso bolečino.
Za razumevanje znakov, opozoril telesa naj vam bo v pomoč sledeča vsebina. Berite jo z zavedanjem, da je bolečina zelo močan signal oz. opozorilo. Še predno nastane bolečina, lahko opazimo marsikatere druge znake našega telesa.
Namesto tablet proti bolečini naši strokovnjaki priporočajo uživanje kurkumin kompleksa, ki je prav tako učinkovit, hkrati pa brez stranskih učinkov. Najdeš ga tukaj, je tudi na našem seznamu domače in potovalne lekarne:
Morda pa te zanima tudi tole ...
Komentarji