V zadnjih letih je bilo v svetovnih medicinskih revijah objavljenih veliko raziskav o uporabi aktivnih snovi rastlin in gob pri zdravljenju tumorjev skupaj s standardnim onkološkim zdravljenjem ali zgolj s fitoterapijo. Rezultati kontrolnih pregledov bolnikov z uporabo tehnike jedrske magnetne resonance (MRI) in/ali računalniške tomografije (CT) pri bolnikih so nemalokrat presenetili zdravnike, ki so se pričeli zanimati tudi za fitoterapijo. Nadvse obetavne za zdravljenje vrste rakavih bolezni so klinične študije s sibirsko čago. Biološke značilnosti, kemična sestava in farmakološki učinki čage (Inonotus obliquus) so v zadnjih letih predmet vrste raziskav in kliničnih študij. Do nedavnega je veljalo, da je izjemna, že v tradicionalni medicini znana vsestranska zdravilnost sibirske čage, posledica vsebnosti betulinske kisline. Nedavne študije pa so dokazale, da imajo največji zdravilni učinek sekundarni metaboliti, ki jih ta olesenela goba razvije v težkih klimatskih pogojih kot zaščito oz. pogoj za preživetje. Sekundarni metaboliti iz čage tako tudi v človekovem telesu opravljajo vlogo zaščite in zdravljenja. Ker v naravi čaga počasi izginja, je farmacija razvila tehnologijo za umetno gojenje čage, vendar so kemijske in farmakološke analize pokazale, da je zdravilnost gojene čage znatno nižja od zdravilnosti čage, ki raste v naravnem okolju.
Pred kratkim so znanstveniki dokazali, da ima največjo zdravilno moč zunanji črni rob čage, ki ima visoko vsebnost lanostanskega triterpenoida z imenom inotodiol. Dokazano je bilo, da prav inotodiol zavira proliferacijo (razrast) celic z induciranjem apoptoze (programirana smrt celice) in z aktiviranjem encima kaspaza-3 (Centre for Genomic and Regenerative Medicine, School of Biomedicine, Far Eastern Federal University, Vladivostok, Russian Federation Department of Pharmacology and Toxicology, University of Lausanne, Lausanne, Switzerland Federal Scientific Center of the East Asia Terrestrial Biodiversity FEB RAS, Vladivostok, Russia).
Študije so pokazale tudi učinek inotodiola iz čage na proliferacijski cikel in apoptotični gen (gen, ki je odgovoren za to, da pride do programirane celične smrti) človeške celične linije adenokarcinoma pljuč A549. Učinki inotodiolnih izvlečkov iz Inonotus obliquusa na proliferacijski cikel in apoptotični gen človeške celične linije adenokarcinoma pljuč A549, v celicah SKOV3 raka jajčnikov Vpliv inotodiola na celično proliferacijo in apoptozo celične linije raka jajčnikov pri človeku SKOV3 in njen molekularni mehanizem in materničnega vratu Učinki inotodiola na apoptozo celic HeLa pri raku materničnega vratu pri ljudeh. (Svetovni časopis za kirurško onkologijo World Journal of Surgical Oncology, junij 2018).
V članku »Medicinske gobe kot privlačen nov izvor naravnih sestavin za bodočo terapijo
raka« (Medicinal mushrooms as an attractive new source of natural compounds for future
cancer therapy) o čagi (I. obliquus) piše: »I. obliquus se že dolgo uporablja v ljudski medicini za zdravljenje raka v Rusiji, na Kitajskem, v Koreji in na Japonskem. Vodni ekstrakti I. obliquus so pokazali citotoksično in antimitotično delovanje na celicah HeLa (neskončno deljive nesmrtne celice za znanstvene raziskave). Izvlečki, pridobljeni iz gobe z vodno fermentacijo, so povzročili apoptozo v celičnih linijah človeškega kolorektalnega karcinoma HCT-116 in HT-29. O podobnih nizkospecifičnih citotoksičnih in/ali citostatičnih učinkih ekstraktov čage so poročali tudi na
človeških celicah raka debelega črevesa in celicah HepG2 (nesmrtna celična linija jetrnega tkiva za raziskave) raka na jetrih, ne da bi razjasnili mehanizme delovanja. Glede na antikancerogeni potencial posameznih spojin I. obliquus lahko za to gobo izpostavimo več skupin:
-
Unikatni triterpenoidi tipa lanostan, inonotodiol in inonotsuoksidi so pokazali antikancerogene učinke in vivo.
-
Polifenolne spojine z nizko molekulsko maso so pokazale, da zavira aktivnost topoizomeraze II, kar je privedlo do zmanjšanja rasti v gojenih človeških celicah karcinoma HCT116 (celična linija raka debelega črevesa), to pa je identificiralo te polifenole kot domnevna kanceroterapevtska sredstva.
Goba čaga je izjemno bogata s polisaharidi, ki lahko opravljajo imunsko-regulacijske funkcije in zavirajo tumorigenezo. In vivo preskušanja različnih polisaharidov, pridobljenih iz čage so pokazala zmanjšanje rasti tumorja skupaj z imunostimulatornimi učinki. Polisaharidi iz čage so pokazali tudi protimetastatične aktivnosti in zaviranje migracije v poskusih s kulturo rakavih celic, in sicer tako, da so blokirali izražanje in aktivnost matričnih metaloproteinaz 2 in 9 s pomočjo supresije določenih signalnih poti. Pomembno je tudi poudariti, da goba čaga vsebuje ergosterol peroksid, za katerega je bilo ugotovljeno, da prek mehanizma redukcije Wnt/β-katenina zavira rast številnih celičnih linij raka debelega črevesa. To je še posebej pomembno, saj je prekomerno aktiviranje te poti vzrok za številne vrste raka, kot so debelo črevo, jetra in dojke, poleg tega pa je zelo specifično za raka pri odraslih bolnikih. Najnovejše študije potrjujejo zaviralne lastnosti gobe čaga zaradi vsebnosti Wnt/β-katenina, vendar kot glavno aktivno spojino navajajo inotodiol, ki je učinkovito zatrl Wnt-odvisno širjenje raka dojke. Ker ergosterol najdemo tudi v drugih zdravilnih gobah, je lahko eden od pomembnih sestavnih delov tarčne fungoterapije raka na splošno.«
(Blagodatski A., Yatsunskaya M., Mikhailova V., Tiasto V., Kagansky A., Katanaev V. L. Medicinal mushrooms as an attractive new source of natural compounds for future cancer therapy. Oncotarget. 2018; 9: 29259-29274. Retrieved from
http://www.oncotarget.com/
B%5D=25660&path%5B%5D=
Prava sibirska čaga mora imeti ustrezen certifikat, ki dokazuje njen izvor in kakovost. Največji terapevtski učinek ima čaga, ki je stara več kot 9 let in ki raste na brezah v južnem delu Sibirije oz. na Altaju na nadmorski višini 1500m, kjer pozimi temperature padejo pod minus 50 stopinj. Drevesna goba čaga ima svetlo rjavo notranjost in črno zunanjo plast. Uporabljata se oba dela, ki pa imata različne učinkovine. V notranjem delu je večja vsebnost polisaharidov, v zunanjem delu pa je več melanina, triterpena, inotodiola, kvercetina in drugih antioksidantov. Najmočnejši terapevtski učinek ima t.i. črna čaga, ki jo pridobijo tako, da ekstrahirajo samo 2 cm zunanje plasti gobe. Iz izkustva ljudstev, ki čago že stoletja uporabljajo v preventivi in ljudskem zdravilstvu, je znano, da ima čaga največjo moč, če je nabrana v hudem zimskem mrazu. Sodobne kemijske študije in analitične primerjave to razlagajo z dejstvom, da gre za naraven proces ekstrahiranja čaginih najmočnejših farmakoloških vsebnosti ali t. i. postopek zmrznjenega sušenja.
Komentarji