Kdo bi si mislil, da se v nežno otroško dušico neizbežno shranijo spomini na dogodke, ki morda staršem ne pomenijo nič posebnega. Kdo bi si tudi mislil, da obstaja že t. i. programiranje v maternici; da se torej otrok že pred rojstvom navaja na svet, v katerega se bo rodil. Fetus se prek hranil v materini krvi in tudi nevrotransmiterjev, ki jih oblikujejo materina izkustva, uglašuje z vsakim dejanjem, mislijo in občutkom, ki postanejo nato temelji otrokove osebnosti. Tokrat o delovanju otroških možganov in pomembnosti nezavednega s pisateljem, svobodnim raziskovalcem in naravovarstvenikom Antonom Komatom. Vabljeni k ogledu posnetka!
Zavestnemu umu se niti sanja ne, kaj vse je bilo naloženo v nezavedni um z izkušnjami v otroštvu, mladosti oz. daljni preteklosti. Povsem vsakdanje besede staršev se naložijo v otrokovo nezavedno in lahko ožive mnogo let kasneje.Vedeti pa moramo tudi, da se v nezavedni um ne shranijo le besede, temveč tudi vedenje. Delovanju otroških možganov je v stanju theta, ki mu pravimo tudi hipnotični trans. Valovi theta so vibracijska frekvenca domišljijskega stanja, ki se prepleta z resničnostjo. Prav zato otroci negativne izjave staršev jemljejo kot resnico (si len, si neumen, si neroden, nisi zaslužil tega itd.). Otroci tudi izjemno pazljivo poslušajo in opazujejo besede oz. vedenje staršev. V obdobju od 2. do 6. leta otrokove zaznave sveta prehajajo direktno v nezavedno.
Sicer pa se povezava med otrokom in svetom začne že prej, v maternici. Fetus se preko matere uči o svetu, v katerega se bo rodil, da bi lahko preživel. Nanj ne vplivajo le hranila v materini krvi, temveč tudi nevrotransmiterji, ki oblikujejo materina izkustva, zato fetus doživlja enaka čustva in fiziološke spremembe kot mati. Nerojeni otrok je neprekinjeno uglašen z vsakim materinim dejanjem, mislijo in občutkom. Ker duševno stanje nosečnice oblikuje psiho otroka, so temelji osebnosti postavljeni že v trenutku rojstva.
Zaradi vsega napisanega in povedanega (v posnetku) je pogovor z otrokom tako rekoč obvezen. Dobro pa je zadeve, ki bremenijo nas (ali pa so že naše prednike – pomen epigenetike!!) tudi zapisovati. Pri tem vam lahko pomaga Rodovna knjiga. Kaj je in kako vam lahko pomaga ohraniti znanje o prednikih in hkrati zavarovati potomce pred negativnimi izkušnjami, ki ste jih zaradi nepoznavanja doživeli sami, izveste pod opisom izdelka.
Komentarji