Ne glede na to, katero področje našega življenja želimo izboljšati, ne glede na to, kakšen cilj želimo doseči, svoje možnosti za uspeh vsaj podvojimo, če za dosego svojega cilja sestavimo načrt, ki nas vodi od trenutne do želene točke.
Prav isto velja za prehod na zdrav način prehranjevanja. Z načrtovanjem prehrane se bomo namreč izognili nekaterim najpogostejšim prehranjevalnim napakam, ki so pravzaprav tiste, ki večini ljudem preprečujejo dosego dobrega zdravja, počutja in fizične forme. Te so predvsem neustrezen kalorični vnos, neredno hranjenje, neustrezno razporejeni obroki, neustrezen izbor živil, nepravilna razmerja med makrohranil in še bi lahko naštevali. In nenazadnje, izognemo se stresu, ki je eden izmed največjih sovražnikov hujšanja, pa tudi zdravja nasploh.
Čeprav se nam na prvi pogled lahko zdi, da je načrtovanje prehrane bolj kot ne dodatno delo, vendar nam – tako kot vsako načrtovanje – v resnici celoten proces poenostavi in olajša. Na začetku bomo verjetno potrebovali malenkost več časa, vendar tudi načrtovanje prehrane hitro postane avtomatizirano, saj se naučimo uravnavati količine, izbirati utrezna živila in prepoznati katera živila so si med seboj enakovredna.
Ok, odločili smo se, da bomo začeli živeti bolj zdravo, se redno gibali in zdravo jedli. Če se prej nismo kaj dosti ukvarjali s tem, kaj dajemo v usta, pa se zdaj kar naenkrat začnemo obremenjevati s "štetjem kalorij", kar naenkrat stalno razmišljamo o tem, kaj bomo jedli, daj bomo jedli, koliko lahko pojemo in podobno. Vse to povzroča določeno stopnjo stresa - to je težava, ki mi jo stranke zelo pogosto izpostavijo. Prehranjevanje je pomembno, ampak ne sme postati naša obsesija. Kot je rekel Molière: »Človek mora jesti, da živi, ne živeti, da je!« Če pa vnaprej planiramo jedilnik, lahko samo za en dan vnparej, lahko za teden, kakor nam bolj ustreza, potem avtomatično stresa povezanega s hrano ni več, saj vemo, da smo sestavili ustrezen jedilnik, skladen z našimi potrebami in cilji.
Tukaj naj omenim še hormon kortizol, ki se izloča, ko smo pod stresom. Njegov učinek je ta, da sproži razgradnjo glikogena, maščob in proteinov, ki bi jih naš organizem potem izrabil, kot vir energije za boj ali beg – to je posledica evolucije in je naš naravni obrambni mehanizem. Vendar, te energije organizem v resnici ne potrebuje in je ne porabi. Zato se preprosto uskladišči v obliki maščobnih oblog. Vendar ima kortizol še druge škodljive učinke: spodbuja osteoporozo, zvišuje krvni tlak in s tem tveganje za možgansko kap, srčni napad, odpoved srca, anevrizme... Torej z načtovanjem prehrane se znebimo zdravju izredno škodljivega stresa.
Nadalje, z načrtovanjem prehrane preprosto vključimo obroke v svoj dnevni urnik opravil. Tako se izognemo nerednemu prehranjevanju in neustrezno razporejenim obrokom, ki sodita med najpogostejše prehranjevalne napake. Posledic le-teh so nižanje bazalne presnove, napadi lakote in s tem seganje po nezdravih živilih ter nenazadnje tudi slabemu počutju in utrujenosti. Dejstvo je, da ima redko kdo možnost, da se prehranjuje »idealno«. Pri marsikomu od zajtrka do kosila mine tudi 8-9 ur. V tem primeru seveda ne moremo zaužiti malico, ki vsebuje zgolj 10-15% celodnevnih energijskih potreb, kot po priporočilih. Prav tako ne bomo pojedli popoldanske malice, če imamo kosilo ob 15. in kosilo ob 19. uri. Ravno zaradi takih realnih življenjskih situacij, vnaprej pripravljeni univerzalni jedilniki ne prinesejo želenih rezultatov.
Z načrtovanjem prehrane organizmu zagotovimo optimalno hrano in s tem vsak dan prispevamo k temu, da krepimo zdravje, izboljšujemo svoje počutje, povečamo učinkovitost, imamo več energije, skratka vsako stvar delamo lažje in bolje. Seveda tudi lažje nadzorujemo svojo težo in izgubljamo kilograme, preprosto zato, ker imamo pod nadzorom kalorični vnos, ustrezna razmerja med makrohranili, ki omogočajo bolj učinkovito in zdravo izgubo kilogramov, in pa kakovost živil, ki jih uživamo.
Če načrtujemo prehrano, nimamo slabe vesti, ko pojemo »kos torte«, saj se zavedamo, da ima tudi le-ta pomembno vlogo v našem načrtu in prispeva k temu, da uspešno dosežemo svoj cilj. Pravzaprav je priporočeno, da se občasno pregrešimo, ali nagradimo, kakor vam je ljubše, seveda brez pretiravanja, in si privoščimo kaj »manj zdravega«. Pravilo je načeloma 90/10. Če imamo 5 obrokov na dan in 35 obrokov na teden, si lahko privoščimo 3 obroke tedensko po želji. Ponavljam, obrok nekoliko manj zdrave hrane v normalni količini. Pomeni, da pojemo živilo, ki vsebuje več enostavnih sladkorjev, ali več nasičenih maščob. Na ta način pomagamo metabolizmu, da se ne poleni, in v resnici koristimo tudi morebitnemu hujšanju.
Pri prehodu na zdrav način prehranjevanja ima tudi primerno okolje velik pomen. Sploh, če smo navajeni na razne prigrizke ob televiziji, delu na računalniku in podobno – če bomo imeli omarice polne nezdrave hrane, bomo najverjetneje v trenutku slabosti popustili in posegli po njej. S pomočjo prehranskega načrta pa preprosto sestavimo nakupovalni seznam, le dovolj močni moramo biti, da se ga držimo – če gremo v trgovino siti, nam bo zagotovo uspelo. Možnosti, da bomo kupili hrano, ki ni skladna z zdravim načinom prehranjevanja, postanejo veliko manjše, naše možnosti za uspeh pa večje.
Načrtovanje prehrane vam bo olajšalo in poenostavilo prehod na zdrav način prehranjevanja. Naučite se ga lahko na eni izmed prihajajočih intenzivnih delavnic Znam jesti zdravo. Preverite program in termine ali nas pokličite na 070 595 950.
Tanja Baća, svetovalka za zdravo življenje
Komentarji