Dihala so organski sistem, katerega glavna naloga je izmenjevanje plinov med zunanjim okoljem (zrakom) in krvjo. Celice namreč za svoje delovanje potrebujejo kisik v procesu celičnega dihanja, pri tem pa nastaja ogljikov dioksid, ki ga je potrebno izločiti iz telesa, saj je v višjih koncentracijah strupen. Izmenjava kisika poteka v pljučih, do pljuč pa vdihan zrak potuje po dihalni poti, ki se prične z nosno votlino in se nadaljuje v žrelo, grlo in sapnik. Sapnik se deli na dve sapnici, ki vsaka vodita v svoje pljučno krilo. Vsaka sapnica se razvejano cepi v manjše cevke in cevčice, konča pa se s pljučnimi mehurčki (alveoli), kjer dejansko poteka izmenjava kisika in ogljikovega dioksida.
Najpogostejše bolezni dihal:
- kašelj
- astma
- akutni in kronični bronhitis
- pljučnica
Nelagodje v prsih v mrzlem zraku povzroča nizka absolutna vlažnost mrzlega zraka, in ne nizka temperatura. Stene dihalnih poti spremlja tudi bogat sistem imunsko odzivnih celic v večjih in proti periferiji pljuč vse manjših bezgavkah, nazadnje le še kot otočkih obrambnih celic, in ta sistem nas obvaruje pred infekcijo tudi v nizki zunanji temperaturi.
Vitamin D oziroma sončni vitamin je eden izmed bolj pomembnejših vitaminov za naše splošno zdravje ter počutje. Uravnava namreč absorpcijo kalcija in fosforja, krepi imunski sistem, poleg tega pa je ključnega pomena za močne mišice, zobe in kosti. Poleg tega najnovejše raziskave kažejo tudi to, da igra vitamin D pomembno vlogo pri zmanjševanju tveganja za razvoj mnogih bolezni kot je denimo multipla skleroza, srčne bolezni, virusne infekcije, težave z dihali ipd.
Pacienti s kroničnimi obolenji dihal (npr. astma) imajo znanstveno dokazano nižji nivo vitamina D, kot pa tisti, ki nimajo kroničnih obolenj. Vitamin D vsebuje protivnetne lastnosti in sodeluje pri homeostazi kalcija in fosfata.
Komentarji