Sodobni človek se sramuje svoje utrujenosti in si tudi težko dopusti, da ga ta spravi v posteljo. Še naprej se forsira, s tem pa dodatno izčrpava svoje nadledvične žleze, ki iztiskajo še zadnje kapljice stresnega hormona (kortizol), zaradi katerega se umetno počutimo bolje.
V času prehitrega tempa življenja je torej na mestu vprašanje, ali se še znamo umiriti. Še znamo počivati?
Kaj bi se moralo zgoditi, da bi si dali dovoljenje za počitek?
Te besede zapisujem na čudoviti najeti terasi v Portorožu, kjer uživam v neomejenem pogledu na morje. Sosedje imajo še večji raj. Velika vila z rajskim vrtom se ponaša s čudovito travo, ki jo v uri po sončnem zahodu zaliva avtomatski pršilec vode.
Dopoldne se samodejno vključi robotska kosilnica. Trava je zelena kot na golf igrišču. A vendar v vseh dneh svojega ustvarjanja nisem videla žive duše na tem rajskem vrtu. Verjetno zase ne skrbijo tako dobro, kot skrbijo za travo.
Veliko možnosti je, da so sami dehidrirani, ker ne pijejo dovolj vode. Da si ne vzamejo časa, da bi užili sončne žarke, da si ne vzamejo časa za počitek ali obisk te izjemne počitniške vile. Pa vendar je bil verjetno nakup te vile njihov pogoj, da se bodo lahko spočili, utrujeni od dela, ki mora biti verjetno kar obsežno, da so si to lahko privoščili. In prav je, da so si. A prav bi bilo tudi, da bi svojo utrujeno dušo in telo nahranili z razgledi, ki jih ta vila ponuja.
Ti pogoji, ki si jih postavljamo, da lahko potem odložimo svoje delo in se utrujeni tudi spočijemo, so tisti, ki nas slepijo.
Večina ljudi to kruto resnico spozna šele takrat, ko jih ustavi življenje. Bolezen recimo. Poznam veliko ljudi, ki so vključeni v projekt Hospic in preživijo čas z umirajočimi. Pravijo, da je to najboljša šola življenja, in zares živijo tako, da sprejmejo vsako priložnost za novo izkušnjo, tudi tisto, ki se je bojijo. Razvijejo visoko čustveno inteligenco, povedo ti, da te imajo radi. Predvsem pa spoznajo, da prav nihče na smrtni postelji ne obžaluje tega, da je delal premalo ali da ni naredil še tistega in onega projekta, pač pa obžalujejo čas, ki ga niso preživeli z družino in ga niso izkoristili za počitek – kar na dolgi rok telo pripelje do bolezni. In tudi bolezen prinaša sporočilo. Če smo ga pripravljeni sprejeti in slišati, potem smo pripravljeni na “novo rojstvo” in Življenje.
Kaj ti utrujenost sporoča?
Gre za namig, da si zastaviš spodnjih 6 vprašanj, ki te pripeljejo do tega, da poskrbiš za svoje telo in se na utrujenost odzoveš. Najslabše, kar lahko narediš, je, da posežeš po poživilih, kot so kava, energijske pijače, alkohol, čokolada itd., saj s tem ustvariš umeten občutek nekega energijskega boosta, hkrati pa si na dolgi rok narediš še več škode, kot bi si jo sicer. Sama ne uživam prav nič poživil, pa mi v različnih vlogah vendarle uspe uskladiti vse obveznosti in si vzeti še vsaj uro na dan za stvari, ki me pomirjajo in ki jih moje telo potrebuje.
1. Ali pijem dovolj vode? Ali pijem dovolj kvalitetne vode?
Najboljša voda je izvirska, ki je polna življenja. V Sloveniji je veliko izvirov, preverite, kateri je blizu vas in kako kvaliteten je. Sama uporabljam tudi kar nekaj kvantnih tehnologij za obdelavo vode iz pipe.
2. Ali jem preveč sladkorja?
Da lahko prebavimo 1 molekulo sladkorja, telo porabi kar 54 molekul magnezija. Če želite imeti več energije in biti dobrega zdravja, potem iz svoje prehrane povsem izločite sladkor. Opazujte, kaj se bo zgodilo! Morate pa vztrajati vsaj 3–4 tedne brez, saj bodo v tem času uničeni vsi patogeni organizmi, vključno s paraziti, ki se s sladkorjem hranijo. Ne pozabite, da je tudi alkohol (tekoči) sladkor. Pri tem procesu vam lahko pomagajo določene medicinske gobe in drugi zeliščni pripravki, ki pospešijo proces.
3. Ali mojemu telesu primanjkuje magnezija?
Priporoča se uporaba magnezijevega olja, ki ga naneseš po celem svojem telesu od vratu do prstov na nogah, počakaš 20–30 minut, da se posuši, in se potem stuširaš. Najbolje je, da to narediš zjutraj. Zvečer te lahko namreč preveč poživi, zaradi česar lahko težje zaspiš.
4. Kako kvalitetna sta moj dih in zrak, ki ga diham?
Prva stvar, ko se zjutraj zbudite, naj bo globoko dihanje na vašem balkonu ali ob odprtem oknu – kot da bi želeli zamenjati ves zrak v pljučih.
5. Ali premalo telovadim?
Sama prisegam na qi gong kot najbolj kvalitetno obliko vadbe za človeka pa tudi na skakanje na trampolinu in hojo v hrib. Predvsem hoja v hrib in potem navzdol je nek način uravnavanje polarnosti.
6. Ali se okrog mene dogaja veliko sprememb?
Spremembe so stres, kar pa ne pomeni, da niso dobrodošle. Edina konstantna v življenju so pravzaprav spremembe. Tudi v naravi se dogajajo spremembe, zamenjujejo se letni časi in to ljudem povzroča sezonske bolezni, prehlade.
Vse težje se adaptiramo in tu pridejo na pomoč adaptogeni, ki bi jih morali uživati prav vsi, še posebno pa ljudje z dinamičnim življenjem.
Adaptogeni kot najboljše orodje pri upravljanju s stresom
Izraz adaptogen je nastal leta 1947 s strani ruskega znanstvenika dr. Lazareva. Izraz opisuje rastline, ki ustrezajo naslednjim kriterijem:
- Adaptogen je nestrupena rastlina.
- Adaptogena rastlina nudi učinek povečanja moči pred različnimi fizičnimi,
kemijskimi in biološkimi stresorji. - Adaptogen regenerira in uravnoveša fiziologijo telesa ne glede na povzročitelja stresa.
Z drugimi besedami, adaptogen mora biti varen, zniževati mora stresne odzive telesa ne glede na izvor ter podpirati vsesplošno zdravje, tako da uravnoveša delovanje vseh sistemov in funkcij telesa ter zagotovi homeostazo. Vse brez stranskih učinkov.
To je velik zalogaj za eno rastlino. Takšni učinki, kot jih imajo adaptogene rastline, so za farmacijo nedosegljivi. V laboratorijih jih namreč ne morejo ponarediti. Nedosegljive so sintetiziranju, ustvari jih lahko samo mati narava, ki je pametnejša od ljudi!
Od kod adaptogenim rastlinam takšne sposobnosti?
Razviti jih morajo, da lahko preživijo same. Adaptogene rastline namreč rastejo pod izjemno stresnimi pogoji, zaradi česar so prisiljene razviti tako nenavadne moči, ki jih tradicije TKM, ajurveda in sibirska fitomedicina velikokrat označijo za božje, svete, čudežne.
Z uživanjem adaptogenov prevzamemo njihovo sposobnost adaptacije, prilagoditve na stresno okolje tudi sami.
Pravih adaptogenih rastlin ni veliko, čeprav jih danes v to skupino klasificirajo kar nekaj. Med prave in zares najbolj učinkovite adaptogene vsekakor sodijo elevterokok, sveta bazilika, rožni koren (rhodiola), noni, acai in seveda čaga ter še nekaj drugih. Kot zanimivost – ameriškim astronavtom so za premagovanje utrujenosti in večjo bistrost uma dajali sintetičen amfetamin, medtem ko so ruskim kozmonavtom dajali elevterokok.
Brezplačen e-priročnik o adaptogenih najdeš tukaj:
https://klepetobkavi.si/brezplacno/e-prirocniki-in-izzivi.html
Sicer pa imamo v Sloveniji kar nekaj poliadaptogenskih mešanic, pri utrujenosti je najbolj cenjena adrenal, saj s to kombinacijo podpremo svoje adrenalne žleze.
Komentarji