Semena imajo svoj spomin na vse svoje predhodnike. Kajti če ne bi nosila zapis o naših prednikih, ne bi bila danes tukaj med nami. Semena tudi dolgo zdržijo, saj imajo v sebi vitalnost, vendar pa takoj, ko jih damo v vodo oživijo. Če imajo dovolj ugodne pogoje, iz njih zraste nova rastlina.
Prvo živilo je MANDELJ. Oreščki, ki so bogati z beljakovinami in drugimi pomembnimi hranili, zavirajo apetit, preprečujejo nabiranje odvečne maščobe in varujejo pred srčno-žilnimi boleznimi in tveganjem za sladkorno bolezen. Mandlji vsebujejo tudi visoke vrednosti zdravilnih mononenasičenih maščob in vitamina E, zaradi česar učinkovito varujejo kožo pred poškodbami, ki jih povzročajo UV žarki, hkrati pa preprečujejo tudi razvoj Alzheimerjeve bolezni. Mandlji so priporočljivi tudi za ljudi, ki imajo povečano tveganje za sladkorno bolezen, saj uravnavajo nivo sladkorja v krvi. Bogati so še z minerali, kot je mangan, ki pomaga telesu pri tvorbi močnih kosti in uravnava krvni sladkor, in magnezijem, ki je ključen za dobro delovanje organov, mišic, živčnega sistema, nadzor sladkorja v krvi in uravnavanje krvnega pritiska. Mandlji so najboljša hrana za možgane, saj imajo idealno razmerje snovi v sebi. Priporočljivo je, da se jih pred zaužitjem namoči, ker ima seme v sebi zaščito med vegetacijsko dobo, ki odganja škodljivce. To pa pomeni, da tudi na naš želodec nima ugodnega vpliva. Super je, da jih namakamo v veliko vode vsaj nekaj ur. Tako imajo največ dobrih snovi.
Priprava mandljevega mleka je res preprosta.
Potrebujete le:
- skodelico mandljev
- 3 skodelice tople prekuhane vode
- sladilo (nerafiniran agavin sirup ali 1-2 datlja)
- ščepec soli (solni cvet ali himalajska sol)
- ščepec burbonske vanilije v prahu
Priprava mleka: čez noč namočimo mandlje (namakajo naj se od 8 do 12 ur), naslednji dan vodo odlijemo in mandlje dobro speremo, nato jih damo v blender in čez prilijemo novo, prekuhano vodo. Vse skupaj pol minute mešamo v mešalniku. Dodamo še vanilijo, sol in žličko agavinega sirupa ali 1-2 datlja. Precedimo skozi gazo, tetra pleničko ali tekstilno vrečko za pranje občutljivega perila. Je priročna, saj lahko vrečko operemo in večkrat uporabimo za pripravo rastlinskih napitkov.
Drugo živilo je: ZELENI MUNGO FIŽOL oziroma zelena soja. Je lahko prebavljivo in prehransko bogato živilo, polno beljakovin, vitaminov (A, B1, B2, C, E, niacin) in mineralov. Zelena soja je nepogrešljiva v kitajski in drugih vzhodnjaških kuhinjah. Zmleta v moko se uporablja tudi za sladice in kruh.
Priprava kalčkov:
Iz grama zrna »pridelamo« 6–8 g kalčka.
Semena zelenega munga namočimo za 24 ur v vodo, jih precedimo in pustimo rasti.
Tretje živilo: PROSENA KAŠA
Gre za najstarejšo kultivirano rastlino in eno prvih žit, ki je bilo v evropskem prostoru načrtno gojeno za prehrano ljudi. Tisoč let pred našim štetjem so ga za svojo prehrano gojili že Kelti, kar potrjujejo tudi arheološke najdbe. Za Slovane so bile prosene jedi simbol obilne rodnosti. Od srednjega veka dalje sta bila proso in prosena kaša na jedilniku vsak dan. Proso je bila hrana revežev in s koncem 20. st. se je pridelovanje nekoliko zmanjšalo. Biodinamično in ekološko kmetijstvo sta gojenje prosa spet nekoliko povečala. V starih zapisih je proso navedeno kot zdravilna rastlina. Prehranske lastnosti prosene kaše so naravnost odlične. Blagodejno vpliva tudi na celoten prebavni trakt, poleg tega pa ne vsebuje glutena. V želodcu povzroča alkalno reakcijo in zato blagodejno vpliva na celoten prebavni trakt. Ker vsebuje silicijevo kislino, koristi tudi zdravju kože, las, nohtov in zob. Pospešuje odvajanje vode iz telesa in uravnava črevesno floro. In seznam blagodejnih učinkov se še nadaljuje.
Še več okusnih in zdravih živil in receptov za jedi, ki jih lahko pripravimo iz njih pa najdete v knjigah Ko imajo hormoni žur in Prehrana, lepota, čistoča.
Komentarji