Ne glede na to ali gre za poslovne ali najbolj intimne odnose je zaupanje
tisto, od katerega je odvisna kvaliteta tega odnosa. Poslovneži se dobro
zavedajo, da se bodo njihovi izdelki ali storitve prodajale same od sebe
takrat, ko bodo vredni zaupanja. Lahko si karikirano predstavljamo, da
imamo z vsako osebno nekakšno bilanco, račun zaupanja.
Vsakič, ko smo v interakciji s to osebno naredimo polog ali dvig zaupanja.
Vsakič, ko se držimo obljube, ko se osebi zahvalimo, ji pomagamo ...
izvedemo polog zaupanja. Vsakič, ko ne vrnemlo klica, govorimo o tej osebi
za njenih hrbtom, ne izpolnemo obljub ... takrat zaupanje pade, kot bi
naredili dvig iz tega namišljenega računa zaupanja.
In da ... seveda se kdaj zgodi, da vam za koga ali kaj zmanjka časa, a če
smo v odnos položili že dovolj zaupanja, nas takšna dejanja ne bodo stala
odnosa.
Robert Sharma je v svoji knjigi The Saint, Surfer and CEO podal primer
moškega, ki se dobiva z neko žensko. Vedno jo pride iskati ob dogovorjenemu
času, ji pomaga kadar ga za pomoč prosi ... ko moški zaradi krizne
situacije v slžbi zmenek odpove ... bo ona odreagirala razumljivo.
Pa bi tako odreagirala tudi, če bi le ta na zmenke konstantno zamujal, jih
odpovedoval in jo pozabil poklicati? Verjetno bi ga pustila in prav je, da
bi ga ... (priporočilo knjige: Mu pač ni do tebe).
Modro je, da *investiramo V ZAUPANJE* in to se bo zgodilo takrat, ko si
bomo dovolili biti to, kar že smo. Pristni, avtentični.
Kadar se ne skušaš pokazati, iskati neko odobravanje in se pretvarjati, da
si boljši kot si, ampak da si kar si. Včasih tudi ranljiv ... sama vem, da
sem to skrivala pred sabo dolgo, še bolj pa pred drugimi ... to je bila
moja nabolj varovana skrivnost, a hkrati sem najmočnejša postala takrat, ko
sem si dejansko dovolila to izraziti, nehati skrivati!
Pa lep dan ...
Jasmina
Ste že prebrali Jasmino knjigo o obilju? Izposodite si jo lahko tudi v knjižnici!
Komentarji