4 področja na katerih lahko delamo na sebi so: stres, odnosi z drugimi, samoopazovanje in osebna zgodba.
Na svetu vlada milijarde informacij- ki pa so lahko resnične ali pa lažne. Vsak od nas je edinstven in kompleksen. Veliko vprašanje pa je: kako v tem svetu ostati duševno zdrav? Znanost je tekom desetletij preučevala ljudi in iz tega izpeljala ogromno tipov in različic motenj človeške osebnosti. Na primer: obstajata dve vrsti karakterja, v katero lahko razvrstimo ljudi:
V eni skupini so ljudje, ki živijo v stalnem kaosu in neredu, ter v življenju skačejo iz krize v krizo
V drugi skupini so ljudje, ki so obtičali v rutini in funkcionirajo s kupom zastarelih in ozkoglednih reakcij in pogledom na svet
Kljub temu ne obstaja način, po katerem bi morali vsi isto razmilšljati, čutiti in se obnašati... kar se je zgodilo v preteklosti- na teh izkušnjah rastemo, se izboljšujemo in prilagajamo.
Samoopazovanje
To je stara praksa, ki so jo priporočali že Buda, Sokrat, Freud in mnogi drugi. Cilj je, da postanemo izkušeni opazovalci samega sebe, da se ne ujamemo v past svojih skritih čustev. Potem je dosti manj možnosti, da ponavljamo vedno iste nezaželene odzive in obnašanja. Po drugi strani pa imamo boljše razvito intuicijo zase in za ljudi okrog sebe. Sposobnost, da prepoznamo občutke in telesne reakcije je ključna za duševno zdravje. Razlika je med: »Jezen/a sem.« ali »Občutim jezo.«. Prva izjava je zaprt opis, kjer ni prostora za spremembo stanja, medtem ko druga izjava opisuje samo občutek ne pa karakteristiko osebe. Ko začnemo z opazovanjem samega sebe, se moramo vprašati naslednja vprašanja:
- Kako se počutim v tem trenutku?
- Kakšne so moje misli v tem trenutku?
- Kaj počnem v tem trenutku?
- Kakšno je moje dihanje v tem trenutku?
Odgovori na ta vprašanja nam omogočajo, da se distanciramo od situacije in se odzivamo bolj racionalno.
Odnosi z drugimi
Odnosi, ki smo jih imeli kot otroci ponavadi opredeljujejo našo začetno pozicijo v odnosih, ko odrastemo. Da se povežemo z drugo osebo, je v veliki meri pomembno, da smo tudi mi odprti- da si dovolimo biti to, kar zares smo. Ni vedno lahko, ko se nekomu odpremo in mu pokažemo svoje resnične občutke, vendar je ravno to eden od načinov kako ohraniti duševno zdravje. Virginia Satir, družinska terapevtka si je izmislila vajo, ki se imenuje »dnevno merjenje temperature«, saj meri temperaturo nekaterih zvez tukaj in zdaj.
Korak številka ena: preživite skupaj pol ure, kjer vas ne bo nihče prekinjal- izključite telefone, radio, računalnik, televizijo... Sedite tako, da se gledata s partnerjem v obraz. Minuto ali dve razmislite o tem, kako doživljate sebe, svojega partnerja ali skupino. Pred vami je 5 tem, ki jih morate predelati:
Hvaležnost
Z drugim/i delite kaj cenite pri ostalih. Bodite konkretni in natančni. Na primer: namesto, da rečete »Rad/a sem s teboj.«, lahko rečete: »Rad/a imam, ko me pokličeš sredi dneva in me vprašaš kako sem. Takrat se počutim hvaležno.«
Pri tej vaji si lahko pomagamo tudi s Hvaležnico. Hvaležnica ni knjiga, ni beležnica, je posvečen rokovnik, ki v svojem uvodu navaja preprosta navodila, da pa bo pisanje hvaležnosti prav poseben ritual je v vsako stran Hvaležnice vpletena moč svete geomterije, v kombinaciji z zeleno barvo, ki simbolizira ozdravitev in osvoboditev na vseh nivojih.
Pri večernemu pisanju hvaležnosti pa vas bo Hvaležnica podprla tudi zaradi posebnega informiranja s skalarnimi frekvencami Tesla generatorja.
Nove informacije
To je del, kjer izmenjujete informacije iz svojega življenja in bodite odprti, kadar govorite o čustvih, občutkih, mislih...
Vprašanja
To je trenutek, da sprašujete kar vas zanima pri drugih oziroma drugemu. Preverjanje in odgovarjanje na vprašanja nas bolj poveže in ojača vez med nami in drugim človekom. Vprašanja so lahko raznovrstna.
Pritožbe/ predlogi za spremembe
Pomembno je, da se poleg pritožbe poda tudi rešitev na le-to. Brez napadanja, valjenja krivde na drugega, igranja žrtve, kritiziranja... Opišite stvar, ki vas moti in opredelite vaše občutke pri tem. Potem povejte kaj bi lahko bilo drugače.
Želje in sanje
Kadar delimo svoje želje ali sanje z drugimi, nas to postavi v ranljivo pozicijo. Vendar pa takšno deljenje tudi poglablja vezi.
Stres
Visoka raven stresa se ponavadi konča s paniko, izgorelostjo, negativnimi občutki...vendar pa srednja mera stresa ohranja našo kondicijo. »Dobri stres« proizvaja hormone, ki nam pomagajo, da smo bolj efektivni. Pri obladovanju stresa si lahko pomagamo z elevterokokom oziroma sibirski ginseng. Najpomembnejše je delovanje elevterokoka na povišanje telesne odpornosti, veliko pa obetajo tudi rezultati pri zdravljenju raka. Pozitivno deluje na duševno ravnovesje, odpravlja depresijo, nespečnost, utrujenost, pregorelost, krepi psihične in fizične sposobnosti. Pomaga pri zdravljenju škodljivih stranskih učinkov, ki so posledica obsevanja, pri vnetnih obolenjih, sladkorni bolezni, pri znižanju ravni belih krvnih telesc. Zmanjšuje zastrupljenost organizma z alkoholom in kemoterapijo. Je preventivno sredstvo proti prehladu in drugim virusnim okužbam. Krepi vid in sluh, je tudi zdravilo proti impotenci, revmi in revmatoidnem artritisu.
Kaj je torej nepogrešljivo za duševno zdravje?
Razvijanje veščine samoopazovanja nam pomaga pri prepoznavanju naših čustev in občutkov, saj jih mi sami definiramo in ne obratno. Vzpostavljanje iskrenih in srčnih zvez z drugimi nas neguje in je nezamenljiva kategorija, ki nas izpopolnjuje. Tudi primerna mera stresa je koristna, saj je takrat naše delovanje boljše in hitrejše.
Komentarji