Dan danes smo vedno bolj pod vplivom stresa, saj stremimo konstantno k nekakšnim svojim ali družbenim idealom, ki pa žal v realnosti ne obstajajo. Moderen način življenja prinaša mnogo preglavic, frustracij in takšnih ali drugačnih zahtev, ki lahko posameznika spravljajo v stres. Stres ni vedno nezaželen, namreč v majhnih količinah vas motivira, da daste čim več od sebe. Ko pa ste na drugi strani več časa ali konstantno pod stresom, lahko to usodno vpliva na vaše psihično in fizično zdravje. Na srečo lahko prepoznate znake in simptome stresa ter tako zmanjšate njegove negativne učinke.
Znaki in simptomi prekomernega stresa
Spodaj so navedeni najpogostejši znaki in simptomi stresa. Več kot opazite simptomov in znakov, večja je verjetnost, da ste izpostavljeni prekomernemu stresu.
Kognitivni simptomi:
- težave s spominom
- nezmožnost koncentracije
- slaba presoja
- negativna nastrojenost
- anksioznost oz. hitre misli
- nenehne skrbi
Čustveni simptomi:
- muhavost
- razdražljivost
- vznemirjenost, nezmožnost sprostitve
- občutek osamljenosti in izolacije
- depresivno razpoloženje in nesrečnost
Fizični znaki:
- bolečine po telesu
- zaprtje ali driska
- slabost, omotica
- bolečine v prsih, hitro bitje srca
- zmanjšana potreba po spolnosti
- pogosti prehladi
Vedenjske težave:
- povečan ali pomanjšan apetit
- premalo ali preveč spanja
- samotarstvo; izogibanje družbi
- odlašanje in zanemarjanje obveznosti
- uživanje alkohola, cigaret ali drog za sproščanje
- nervozne navade (npr. grizenje nohtov ...)
Pomembno je poudariti, da so lahko omenjeni simptomi tudi posledica drugih zdravstvenih težav. Zato je, v primeru, da pri sebi opažate navedene simptome, priporočljivo obiskati osebnega zdravnika, da vas pregleda in presodi, ali so vaše težave res povezane s stresom ali gre za kakšno drugo bolezen.
ELEVTEROKOK
Organizem pri boju s stresom nujno potrebuje pomoč. Učinkovine rastlinskega porekla hitro vzpostavijo stanje homeostaze. To so t.i. adaptogeni, ki telesu pomagajo pri prilagajanju na novo nastale okoliščine tako, da biokemijske reakcije v organizmu (presnova /metabolizem/, delovanje hormonov in encimov, celično dihanje) ostajajo v mejah normale. Adaptogeni delujejo kot imunostimulatorji in antioksidanti, saj gre za snovi (substance), ki so sposobne preprečiti škodo, nastalo zaradi delovanja prostih kisikovih radikalov (oksidacije) v tkivih. Antioksidanti so hranila (vitamin C in E, beta karoten, selen in drugi minerali) ali pa endogeni encimi (superoksid-dismutaza, katalaza in glutation peroksidaza), koencimi in proantocianidini. Znanost je dokazala, da je eden najmočnejših adaptogenov elevterokok (Eleutherococcus senticosus), imenovan tudi hudičev grm, iz družine bršljanovk (Araliaceae). Je grm, ki raste v višjih predelih na JV Sibirije. Pogosto ga napačno poimenujejo sibirski ženšen, verjetno zaradi podobnega delovanja kot ga ima ženšen, čeprav klinične študije kažejo, da je zdravilnost elevterokoka večja. Žen-šen ali ginseng (Panax) prav tako spada v rod bršljanovk in je mnogo bolj poznan od elevterokoka, zato ima morda poimenovanje »elevterkokok – sibirski ženšen« tudi komercialno ozadje. Nenavadno ime elevterokok pomeni »prost ali osvobojen kokov«. Poimenovanje odraža sposobnost rastline, da sodeluje pri zdravljenju mikrobnih okužb s tem, da krepi imunski sistem.
Najbolj zdravilen je koren, ki vsebuje saponin panaksin, glikozide, aminokisline, eterično olje s panacenom, estrogenom podobne hormone, vitamine B1, B2, B12, folno kislino, pantotensko kislino, fitosterole, smolo, škrob, encime in rudninske snovi. Zadnje študije kažejo tudi na zdravilnost ostalih delov rastline. Najpomembnejše je delovanje elevterokoka na povišanje telesne odpornosti, veliko pa obetajo tudi rezultati pri zdravljenju raka. Pozitivno deluje na duševno ravnovesje, odpravlja depresijo, nespečnost, utrujenost, pregorelost, krepi psihične in fizične sposobnosti. Pomaga pri zdravljenju škodljivih stranskih učinkov, ki so posledica obsevanja, pri vnetnih obolenjih, sladkorni bolezni, pri znižanju ravni belih krvnih telesc. Zmanjšuje zastrupljenost organizma z alkoholom in kemoterapijo. Je preventivno sredstvo proti prehladu in drugim virusnim okužbam. Krepi vid in sluh, je tudi zdravilo proti impotenci, revmi in revmatoidnem artritisu. Na osnovi ugotovitev različnih študij elevterokok uvajajo v onkološko zdravljenje. Dokazano je namreč, da je možnost nastanka malignih tumorjev pogostejša pri ljudeh, katerih organizem je oslabljen. Ekstrakt elevterokoka s svojim krepčilnim delovanjem preprečuje nastanek malignih obolenj in metastaz, pomaga pa tudi pri odpravljanju stranskih učinkov visokih doz obsevanja in kemoterapije.
MUMIJA ali ALTAJSKA SKALNA SMOLA
Prvi, ki je sistematično opisal zdravilne učinke mumije, je bil Aristotel v 4.st.pred.n.št. V starih zapisih se pogosto pojavlja trditev, da samo mumija »rešuje od smrti«. Trditev je vzpodbudila številne znanstvenike k proučevanju »skrivnosti« njenega delovanja. Po prvih kliničnih študijah so mumijo ocenili kot nespecifičen biostimulator, ker je pri pacientih z različnimi bolezenskimi stanji prišlo do nenadnega izboljšanja ali celo do ozdravitve. Dvig energije je bilo opaziti celo pri ljudeh, ki bolehajo za depresijo, ne le pri tistih, ki so izpostavljeni stresom in pretiranim vsakodnevnim psihofizičnim obremenitvam. Poleg izjemnih celiteljskih sposobnosti pa se je izkazalo tudi, da mumija ob tem, ko deluje kot adaptogen, povečuje tudi libido in pomaga pri težavah s plodnostjo pri moških in ženskah, ki so pogosto posledica izgorelosti, strahu in stresnega vsakomesečnega čakanja na željeno nosečnost.
SMOLA SIBIRSKE CEDRE ali ŽIVICA
Zelo enostaven način za sprotno odpravljanje škode, ki jo povzročajo vsakodnevni stresi je tehnika stimulacije suprarenalke ali nadledvične žleze, ki je po stresih in hudih naporih lahko močno izčrpana. Stres in prevelik vnos kortizonskih preparatov pri nekaterih zdravljenjih zavreta hipotalamičnohipofizno - suprarenalno os, ki je odgovorna za stimulacijo nadledvičnega delovanja in posledično pride do premajhnega izločanja nadledvičnih hormonov. Za stimulacijo nadledvičnice je potrebno uživati vsaj 1000 mg C vitamina na dan, magnezij in rastlinske adaptogene. Hiter način delovanja na stimulacijo endokrinega sistema je vnos adaptogena pod jezik, od koder gre substanca po krvi naravnost v žleze endokrinega sistema, saj obide proces presnove. Kapljica smole sibirske cedre, ki jo damo tik pred spanjem pod jezik, opravi nalogo adaptogena, poleg tega pa s svojim oživljajočim delovanjem, ki ga označuje tudi njeno izvorno rusko ime živica, omogoči žlezam in organom, da delujejo močneje in bolj kakovostno, s čimer se vzpostavi tudi proces regeneracije celic in tkiv v organizmu. Medtem ko mi spimo, tako živica opravi nalogo oživljanja nadledvične žleze in »popravljanja napak«, ki so čez dan nastale zaradi različnih oblik stresa.
Komentarji