Zaprtje za seboj prinese še kup nevšečnosti. Slabo počutje, nejevoljnost in napihnjenost. Kako se zaprtja rešiti?
Zaprtje je najpogosteje posledica napačne prehrane. Preveč sladkega, preveč izdelkov iz bele moke in premalo balastnih snovi ovira redno prebavo. Tudi zdravila, kot so nekatera pomirjevala ali sredstva za znižanje visokega krvnega tlaka, so možni vzrok za neredno odvajanje.
Zaprtje je civilizacijska bolezen razvitih zahodnih dežel. Pogosteje prizadene ženske kot moške, to pa je tudi problem več kot polovice starejših ljudi. Latinski izraz za zaprtje je konstipacija, ki izhaja iz besede constipare ali stisniti skupaj. Zahodna medicina obravnava zaprtje kot znak bolezni in ne kot bolezen samo. Označuje ga kot odvajanje majhne količine trdega in posušenega blata z bolečim napenjanjem. Akutno ali nenadno nastalo zaprtje pri prej zdravih ljudeh je lahko znak resne bolezni, zato je potreben nasvet zdravnika.
Vzroki zaprtja so zasušitev blata pri slabo pokretnih starejših ljudeh, rak debelega črevesa in danke, zapora črevesa, obtočne motnje žil prebavnih organov ipd. Kronično zaprtje je težavno odvajanje trdega blata manj kot dvakrat tedensko. Najpogostejša je vrsta kroničnega zaprtja, ki ima vzroke v neprimerni dieti in slabih higienskih navadah. Sem prištevamo zadrževanje blata zaradi neprimernega trenutka za odvajanje, zavestno odlaganje praznenja danke, česar učimo že majhne otroke in šolarje.
Razlogov za zaprtost je veliko in pomembno je, da prepoznamo povzročitelje.
- Neustrezna prehrana – kadar pijemo premalo vode in pojemo premalo prehranskih vlaknin, pogosto pride do zaprtosti.
- Sprememba okolja – npr. na potovanju, po daljši vožnji z letalom ali že manjši spremembi okolja smo izpostavljeni stresu, gibanje debelega črevesa pa se zato upočasni, skozi črevo se vsrka več vode, posledično pa smo zaprti.
- Premalo gibanja – telesna aktivnost pospešuje gibanje črevesa, kar blagodejno vpliva na našo prebavo. Prav zato zaprtost pogosto opazimo pri telesno neaktivnih.
- Zadrževanje potrebe – zadrževanje je slaba navada, ki prav tako povzroča zaprtost.
- Starost – starejši kot smo, bolj se gibanje črevesa upočasni.
- Stranski učinki zdravil – gibanje črevesa upočasnijo na primer zdravila za nevtralizacijo želodčne kisline in opiati (metadon, morfij, tramadol).
Kako si lahko pomagamo sami?
- Uživanje prehranskih vlaknin- veliko jih najdemo v zeleni listanti zelenjavi. Posebno učinkovit pa je tudi indijski trpotec ali psilium so prehranske vlaknine. K nam prihaja iz Indije ter Irana, kjer ga danes tudi največ gojijo.
- Uživanje zadostne količine tekočine- dva do tri litre vode ali nesladkanega čaja), da hidrirate črevo in poskrbite za njegovo vlažnost.
- Telesna aktivnost- priporoča se vsaj pol ure telesne aktivnosi na dan: sprehod v naravi, hitra hoja, joga, tek...
- Rutina – včasih nas občutek, da moramo na stranišče, preseneti. Nikar ne zadržujte blata, saj črevesna vsebina, ki se dlje časa zadržuje v prebavilih, povzroči večje vsrkanje vode v telo in posledica tega je zaprtje. Potrudite se tudi, da vzpostavite rutino obiskovanja stranišča (običajno je to zjutraj) in se klicu narave vedno odzovite.
- Uživanje mineralov in vitaminov- Mega 1 - ekološki, bio, organski multivitaminski kompleks, povsem organsko, minerali in vitamini iz kontrolirane ekološke pridelave izjemnih superživil: noni, goba šitake, mandljeva goba, agaricus goba, aloe vera, ohrovt, jabolko, rdeča pesa, robide, borovnice, brokoli, korenček, brusnica, limeta, malina, špinača.
- Probiotiki- Živimo v svetu, kjer vse, kar se imenuje bakterija, samodejno potlačimo v koš nezaželenega, pa ne bi smelo biti tako. O najbolj koristnih, brez katerih ne bi mogli živeti, pa recepta zanje ne boste dobili so tako imenovane PROBIOTIČNE BAKTERIJE! Alfred Vogel je že pred desetletji zapisal, da telo po vsaki kuri z antibiotiki potrebuje tri mesece, da črevesno floro povrne v normal, in še to le pod pogojem, da v tem času zaužijete veliko kakovostnih probiotikov in prebiotkov!
Komentarji