V teh pomladnih dneh zelene travniki pozlatijo rumeni cvetovi regrata, kobulčnic in rožnic, polja oljne repice so videti kot zlate preproge, na naših vrtovih pa se forzicije, narcise in tulipani zaljubljeno spogledujejo s soncem. Nič nenavadnega ni, da ponekod praznik, ki je v krščanstvu dobil ime Velika noč, poimenujejo po podobi narave kot praznik rumenih cvetov.
Velika noč je najstarejši krščanski praznik, ki pa ima globoke predkrščanske korenine. Izvira iz verovanja t.i. poganskih ljudstev, ki so prebujanje pomladi praznovala kot začetek novega leta. Praznovanje je bilo obredno čaščenje ognja, vode, sonca in zemlje oz. narave, ki se spomladi prebujala. Prastare pomladne praznike Cerkev z novo vero ni uspela izkoreniniti, zato je elemente obredja vključila v svoje rituale in prastaro ljudsko praznovanje »vstajenja« narave spremenila v Veliko noč in Kristusovo vstajanje. Čeprav Cerkev predkrščanskih elementov praznovanja naravnih ciklusov ni priznavala, so ta prastara poganska praznovanja ostala zakoreninjena v nas, v našem praspominu in v naši duši, ki je kot pravijo psihologi, še vedno »pogansko« strukturirana.
Kristusovo vstajenje se navezuje na prastaro verovanje o umiranju in ponovnem rojstva narave in bogov, ki so nekdaj poosebljali naravne sile. Bogovi so se spomladi ponovno rodili s prebujanjem narave. Simbolika velikonočnega praznovanja ne more skriti poganskega izvora, saj ohranja večino prastarih obrednih elementov.
Rdeče pobarvano jajce, ki naj bi danes ponazarjalo Kristusove rane oz. kaplje krvi, ima mnogo starejši pomen – gre za prastari simbol novega življenja in Sonca. Jajce je bilo tudi znamenje krsta in vstopa v novo življenje. Izmenjava velikonočnih jajc ali pirhov izhaja že iz starih poganskih navad. Germansko boginjo pomladi Estero so na primer upodabljali v obliki zajca prinašalca pirhov. Prvotni pomen besede pirh je »rdeče obarvan, obarvan z barvo ognja«. Prvi pirhi so bili povsod rdeči. Tako so jih barvali že Babilonci in Rimljani in tudi to je eden od elementov, ki jih je krščanstvo le prevzelo, čeprav je bila Cerkev sprva proti barvanju jajc, kar so celo prepovedali in blagoslov pirhov pričeli izvajati šele v 12.stoletju.
Na Slovenskem je bila Velika noč, podobno kot drugod, najprej ljudski praznik pomladnega prebujenja. Ljudsko verovanje, šege in navade so se v določeni meri ohranile do danes. Praznovanje pomladi in posledično tudi Velika noč je povezano s položajem lune. Velika noč se praznuje tako rekoč povsod po svetu, le poimenovanje praznika, navade, običaji, način praznovanja in čas praznovanja se razlikujejo. Na Altaju se praznik pomladnega prebujenja imenuje Praznik rumenih cvetov (Тьымыртка баскан ali Cары чечектин байрамы). Praznujejo ga v maju od 8. do 16. dne nove lunje, ker se narava na jugu Sibirije prične prebujati šele maja.
Simbol tega praznika je kozmično jajce, ki predstavlja izvor življenja. Kozmično jajce je eden najstarejših kozmoloških arhetipov, ki ga srečujemo pri indoevropskih, slovanskih, semitsko-hamitskih, tungursko-manžurskih, kitajsko-tibetanskih, polinezijskih, afriških, indijskih in drugih narodih, kar je verjetno eden od dokazov o skupnem izvoru teh narodov. Po mitološkem izročilu je iz kozmičnega jajca nastal svet bogov in ljudi. Predstava o vesolju kot kozmičnem jajcu, ni naključna. Po starodavnem ljudskem verovanju zvezde obdajajo Zemljo tako kot jajčna lupina obdaja jajce. V kozmičnem jajcu je stvarnik – to je Sonce. Jajce pomeni nadaljevanje potomstva in je simbol rojevajočega se življenja v vseh oblikah. V starodavnih kulturah jajce ponazarja sonce kot izvor pomladnega prerojenja in ustvarjalnih sil narave in človeka. Ptičja jajca so bila pri starodavnih ljudstvih sveti simbol začetka novega življenja. Petelin in kura imata pri mnogih narodih značaj svetih živali. Petelin zgodaj zjutraj prvi zapoje zahvalno pesem zmagi svetlobe nad temo in naznani novi dan. Uboj petelina je v mnogih starih kulturah veljal kot hud zločin in lahko pomenil celo vojno napoved. V času vojne so pred armado nosili petelina rdeče barve kot znak osvobodilne vojne. Živ petelin je še v 19. stoletju imel svoje mesto v marsikaterem vojaškem poveljstvu - bil je simbol nujnosti osvobodilnega boja.
Praznovanje Praznika rumenih cvetov se na Altaju prične v družinskem krogu. Vsak član družine razbije svoje jajce, kar simbolizira lastno rojstvo. Člani družine drug drugega obdarujejo z jajci. To pomeni pozdrav novorojencu. Jajca so pobarvana rdeče in rumeno, kar simbolizira kri in ogenj. Praznovanje se nadaljuje v krogu sorodnikov, ki se med seboj obiskujejo in obdarujejo. Ta dan se peče kruh v žarečem pepelu, kar simbolizira Sonce, ki je oplodilo Zemljo, da je rodila žito. Mati lomi kruh in z dobrimi željami da vsakemu članu družine košček. Beseda kruh izvorno pomeni odlomljen kos (praslovansko krušiti pomeni lomiti, krušiti; izpeljanka iz te besede je tudi kršiti kot lomiti). Praznik rumenih cvetov se konča 16. dan nove lune na t.i. rdečo polno luno, zato se imenuje tudi praznik rdečega jajca. Ta dan jajca kotalijo po bregu in prerokujejo bodočnost. Tisti, ki ohrani celo jajce, naj bi imel vse leto srečo. Tisti pa, ki je jajce razbil, naj bi imel v tistem letu le malo sreče. Podoben običaj poznamo tudi pri nas.
Poseben del obredja ob Prazniku rumenih cvetov je tudi pomladno kopanje ali umivanje v studencih. Očiščevalna moč vode in njen sveti značaj sta pomemben del obredja pri mnogih narodih. Pri praznovanju Velike noči v Makedoniji se še danes dekleta in žene na velikonočno nedeljo umijejo z vodo, v kateri je rdeč pirh in krvomočnica, rekoč: "Da bom rdeča kot to jajce in zdrava kot zdravac." (Zdravac je krvomočnica, lat. Geranium, ki se v ljudskem zdravilstvo uporablja pri težavah s plodnostjo.)
Namen obredja ob praznovanju sončnih obratov in s tem povezanih naravnih ciklusov je bil vedno uskladitev človekovega bioritma z naravnim bioritmom. Starodavni prazniki so s časom dobili religiozni in potrošniški pomen, ki je zabrisal izvorno sporočilnost, pomen in namen obredov: zagotavljanje in ohranjanje harmonije človeka in narave.
Maria Ana Kolman
Komentarji