Zgodbo namenjam vsem bodočim mamicam. Vsem že obstoječim mamicam
in tudi očkom. Pa tistim, ki bi starš radi postali, pa to ne morete biti iz vam
znanega ali neznanega razloga. Vsem samskim in tudi tistim, ki starš zavestno
ne želite biti.
Z možem sva se strinjala, da bova imela otroke. To je bilo nekako
samoumevno, vendar vedno sva si rekla, da bova, vendar ne še sedaj. Vedno
bolj je tekom let v meni zorel materinski nagon, vedno bolj sem se raznežila
ob pogledu na dojenčke. Pogledala sva se globoko v oči, jaaa bova imela,
vendar ne še sedaj. Ko me je nekega dne v soju večernih zvezd vzel v svoj
objem, me ni izpustil niti, ko so ga užitki bližine teles in združitve moškega in
ženske pripeljali do vrhunca. Tesno me je privil k sebi, izbrizgajoč svojo
božansko esenco življenja vame, rekoč: »Sedaj ti bom dal otroka!« Solze so
mi orosile oči od ganjenosti in globoke predaje.
Od tistega trenutka dalje sem hodila po svetu ponosna, da nosim v sebi
človeško bitje. Nosečnost je potekala prijetno. Zaradi blage krvavitve v
zgodnji nosečnosti sem imela možnost, da sem večino mesecev preživela
doma. Ginekolog me je podpiral, naj se prepustim nosečnosti in opustim za ta
čas težko delo medicinske sestre v bolnišnici. Sprehodi v naravi, branje
pozitivne literature o razvoju dojenčka, kuhanje in skupni čas s partnerjem.
Božanje in sončenje trebuščka. To je bilo vse, kar sem počela v tem času. Tisti
čas sva z možem dobila tudi psičko, da bi me spremljala na sprehodih, pa je
bila tedaj še tako majcena, da sem jo kar nesla s sabo ven. Veselila sem se.
Veselila sem se, da dam človeškemu bitju možnost, da uzre svet. Spomnim se,
kako sem se veselila da rodim tudi zato, da bom lahko dojila.
Bližal se je čas poroda. Tri tedne pred terminom mi je ginekolog povedal, da
sem štiri centimetre odprta in da se porod lahko kadarkoli brez težav začne.
Moja mama je trikrat rodila nekaj pred rokom, sestra dvakrat, torej bom tudi
jaz, sem si mislila. Na sprehode nisem odhajala daleč, pripravljene sem imela
vedno čiste krpe in podobno, vendar do termina poroda se ni zgodilo nič.
Vsak drugi dan sem morala v eno uro oddaljen Kranj, na kontrolo in pregled
plodovnice. Vse je bilo ok, a vseeno so mi vedno predlagali naj ostanem v
porodnišnici, da mi sprožijo porod. Moja srčna želja je bila, da se porod začne
spontano, zato sem hospitalizacijo, dokler ni bilo v škodo otroka, zavrnila. Z
možem sva se podala na izlete po gorskih makadamskih cestah, da bi sprožila
porod … Bila sva intimna brez omejitev … Devet dni čez rok sem se na
kontrolo odpeljala z rednim avtobusom … Nič. Detetu je bilo prijetno tam,
kjer je bilo. Meni pa konec junija vroče, vroče in vroče. Noge otečene, kot bi
imela stopala v plastični vrečki napolnjeni z vodo. Plodovnica je bila zrela, zato
so me deveti dan po terminu, naročili na porod čez tri dni, če se v tem času
ne bi spontano pričelo dogajati kaj v tej smeri. Pa se ni. Cel vikend se ni
zgodilo nič.
Tako sem bila prvega julija, ravno na najino drugo obletnico poroke, zjutraj
sprejeta na porodnem oddelku. Pred tem smo se s porodničarko pogovarjali,
da bom lahko v novi porodni sobi, na postelji, ki je anatomskih oblik, z vrvjo,
glasbo, fontano za eterična olja itd…vendar je bila tistega jutra žal zasedena.
Sprejeli so me na klasično, trdo, ozko bolniško posteljo. Oblekli preklanko
(preklana spalna srajca, zadaj za zavezat), namestili kanal v žilo, spustili po njej
umetne popadke v obliki tekočine, preverili odprtost materničnega vratu in
odšli. Mož je ostal ob meni. Čakala sva, pravzaprav ne vem točno kaj.
Popadki so se počasi začenjali in okrog enajste stopnjevali že kar v močne bolečine.
Ljudje v belem pa so sedaj hodili v sobo na pet minut in vsi preverjali mojo
odprtost, kar je bolečino še dodatno stopnjevalo. Ni mi bilo všeč, kaj se
dogaja z mano. Naposled se le opogumim in naslednjega gospoda, že kar
malo starejšega, v beli halji, ki pride v sobo in se brez besed, s pletilko v roki,
usede med moje noge, vprašam: »Oprostite, ali lahko prosim poveste, kdo ste
in kaj boste delali?« Gospod je bil doktor ta in ta in mi je z nekakšno pletilko
predrl plodov mehur ter odšel. Tekočina se je zlivala pod mano vsenaokrog po
postelji. Tedaj zavoham nekaj čudnega, kot nekakšno potenstano čebulo.
Privzdignem rjuho in se zamislim. Kolikor vem, bi zdrava plodovnica morala
biti brez vonja. Tudi mož se strinja, da smrdi. Pokličem sestro in jo vprašam za
mnenje. Pride prijetna mlajša sestra, privzdigne rjuho, voha smrad, se
namrgodi in gre povprašat starejše, izkušene sestre, zakaj je tako. Nasmejana
se vrne in pove, da je pod porodno sobo kuhinja, ravno pod mojo posteljo
jašek, in da bo danes za kosilo pražen krompir. O moj bog, jaz pa vsa v strahu.
Ravno takrat se je sprostila tudi nova porodna soba in premestili so me na
novo posteljo. Mož je poskrbel za glasbo Jetro Thull, ki jih še nekaj let po tem
nisem mogla poslušat, ker me je spominjala na bolečino in vzbujala v meni
neprijetne občutke. Popadki so se stopnjevali in spremljala me je mlada
porodničarka. Na tablici njene identitete sem prebrala, da je pripravnica. Tudi
jaz sem bila pripravnica. To je bil moj prvi porod. Vprašala me je, če me pri
popadku kaj dol tišči. Odgovorila sem, da ja, saj me je tiščalo na vse strani.
»Dobro, potem bova pri naslednjem popadku kar pritisnili in rodili,« odvrne.
» A že??« Čutila sem, da to nekako ni realno. Pa sem pritiskala pri naslednjem
popadku na vso moč in še pri naslednjem in še pri naslednjem in zgodilo se ni
nič, razen bolečine, ki je pokala in žgala v medenici. Naenkrat v sobi zavlada
obsedeno stanje, nisem vedela kaj se dogaja. Sestra je sklicala doktorje in
pridrveli so med moje noge. Deklici je padel pulz. Bila je še visoko v porodnem
kanalu, a moje pritiskanje jo je ukleščilo. Doktorji so se ukvarjali z otrokom,
meni pa so se ravno takrat začeli pravi popadki, ki jih ne moreš več
kontrolirati in zadrževati. Zvijalo me je in telo je izstiskavalo. Doktor mi je
ostro prigovarjal, naj nemudoma neham pritiskat, če hočem dobro za svojega
otroka. Seveda! Vsekakor! A le kako. V porodnih krčih sem zagrabila sestro za
rokav, ki pa se je ustrašila za njeno uniformo, rekoč, da jih imajo premalo, da
bi jo lahko zamenjala, če ji jo strgam. Počasi se je pulz dekletcu uredil in
doktorji so predvideli nadaljevanje poroda. »No, sedaj pa le močno pritisnite
ob naslednjem popadku«. Bom. A ležala sem tam z razkrečenimi nogami in
debeli pogledi doktorjev so zrli vame. Popadki so se popolnoma prenehali.
Mož me je suvereno spremljal skozi cel proces. Počutila sem se
razvrednoteno. Mar nisem ženska. Mar nisem sposobna biti mama. Mar ne
znam niti rodit? Babica se je s celotnim telesom vrgla na moj trebuh, jaz sem
na vso moč pritiskala in končno se je le prikazala glavica in za njo počasi še
ostali telešček. Bila je velika, namrgodena, modra, sluzasta a prečudovita
deklica. Mož je slavnostno prerezal popkovnico, po licu mu je polzela solza.
Prva solza, ki sem jo uzrla pri njem. Deklico so skopali in oblekli ter mi jo že v
človeški uniformi, dali na prsi. Dojenček se je v trenutku prisesal name in
vlekel. Bila sem presrečna. Uživala sem v trenutkih zmagoslavja. Novo dete je
rojeno. Kako je velika (3770g). Kako složno mora biti otroku postlano v
maternici, nikdar več ga ne bi spravil nazaj, sem pomislila. Še trenutek pred
tem eno, sedaj sva ločeni.
Kmalu po porodu sem začutila grozno lakoto. Kljub temu, da so mi zabičali, da
ne smem jesti, sem vedela, da bo sedaj vse ok in sem na skrivaj pojedla
čokoladico. Počutila sem se močnejšo. Po treh skupnih uricah v porodni sobi
je mož odšel, deklico so položili v svojo posteljico, jaz pa sem začutila
neznanski glavobol in utrujenost. Na oddelku sem tri dni samo spala, spala,
spala in dojila, ter previjala deklico. Obiski, razen moža, so mi bili odveč. Ko
sem se pogledala v ogledalo sem imela očesne beločnice modre in po licih
petehije (podkožne krvavitve), od pritiskanja v glavo, so mi rekli. Deklica je
imela na temenu prasko od igle s katero so predrli plodov mehur in celotno
glavo in obraz močno zatečeno. Po treh dneh je oteklina usahnila in prvič je
odprla oči. Najina pogleda sta se srečala in meni so se v trenutku ulile solze.
To je vendar moj otrok! To je moj otrok! To je moj otrok?! Je na ves glas
kričalo v meni. Tri dni po porodu sem se zavedla da sem mama, da sem
resnično rodila. Da je pred mano pravo pravcato človeško bitje. Takrat se je
radost matere šele pričela.
Sestre na oddelku so bile izredno prijazne in so nas temeljito poučile o negi
otoka in osebni negi. Uršula je imela zlatenico, zato sva ostali nekaj dni dlje.
Bilo je prijetno bivanje. Ob odhodu domov sem v knjigo pohval in pritožb
napisala, da je osebje na oddelku zelo srčno in strokovno, za porodničarke v
porodni sobi pa le naj poskrbijo, da bodo imele dovolj uniform.
Življenje doma, po porodu, je potekalo podobno umirjeno, kot pred porodom.
Šivana nisem bila, zato je okrevanje, razen rahlega vnetja brazgotinice, ki je
nastala ob porodu, potekalo hitro. Bilo je bitjece več z nami. Vendar tako
mirno in nezahtevno. Noči in dopoldneve sva večinoma kar prespali,
popoldneve pa preživeli v naravi in sprehodih. Dojili sva se ob vsaki lakoti,
kjerkoli, kadarkoli. Hrane je bilo na pretek in lahko bi vzela še kakšno lačno
dete v varstvo, sem razmišljala. Teža je skokovito naraščala, tako da me je
pediatrinja že opozorila naj manj hranim otroka. Povem ji, da je le dojena in je
potrdila, da je to dobro in da pri dojenih otrocih teža ne more biti previsoka,
čeprav je močno presegala vsa , tudi fantovska povprečja. Z leti se je teža
uravnala. Sedaj je simpatična vitka najstnica.
Kaj bi človek drugega v taki idili, kot si zaželel še enega otroka, vendar sva bila
z možem ponovno mnenja, da ne še sedaj, a dete je bilo takrat že na poti.
Tako sem po osmih mesecih pod srcem nosila drugo detece. Še celo leto
dojila prvo in gledala, kako se mi napenja trebušček. Lahkotno sem živela v
teh mesecih in se počasi pripravljala na porod. Dva dni pred terminom me je
zjutraj ob petih prvi popadek kar malo presenetil. Nikamor se mi pretirano ni
mudilo. Pripravila sem prvorojenko in z možem sva jo odpeljala v varstvo k
moji mami, ter nadaljevala pot proti porodnišnici v Kranju. Vsak popadek je bil
močnejši in vsak naslednji še hitreje in močnejši. Bil je december, zima, mraz.
Med potjo so se mi od muke povsem osušila usta. Iz strehe avtomobila sem si
odkrušila led, da sem ovlažila suho grlo. Mož me je sumničavo opazoval in
stopil na plin. Ko ni bilo popadka sem mu prigovarjala, naj ne nori, naj vozi
počasneje. Ko je bil popadek sem hitro dihala in vzklikala: »Hitro! Hitro!
Hitro!« Ko sva se bližala porodnišnici, sem ob vsakem popadku tudi že
potegnila dol hlače, ko se je popadek končal, sem jih oblekla nazaj in pridobila
treznost, misleč, saj vendar ne morem naga hodit naokrog. Vendar kmalu se
je pokazalo, da je to prava poteza, kajti, ko sem segla z roko med noge, se je
že čutilo teme otroške glavice. Nagonsko sem strgala obleko s sebe, noge na
armaturo in v tistem se je razlila v širokem slapu plodova voda po armaturi in
tleh avtomobila in istočasno z njo je priplavala celotna glavica. Mož je v tem
času pripeljal ravno pred porodnišnico in skočil po pomoč, nato pa se vrnil k
meni in spremljal porod iz zadnjega sedeža avtomobila, kajti k meni je
priskočila babica, ki me je presenečena uzrla rojevati v avtu, ko je šla po
zelenje iz okoliških smrečic, da novoletno okrasijo njihove delovne prostore.
Ko se je rojeval otrok je najprej zakričala: »Set! Rokavice! Set! Rokavice!«
Nato pa z golimi rokami prijela novorojenčka, ki se je z naslednjim popadkom
v celoti porodil. Tedaj je že pridrvela tudi sestra z ležečim vozičkom in
porodnim setom. Babica je prerezala popkovnico in z otrokom oddrvela iz
zimskega mraza v notranjost stavbe. Druga sestra me je povabila, naj počasi
izstopim iz avta, da me bo na vozičku odpeljala v porodno sobo. Prva misel je
bila, zakaj sedaj v porodno sobo, jaz sem rodila. Jaz sem že dokončala stvar,
zaradi katere sem prišla. Jaz lahko grem domov. Bila sem zmedena. Občutki
pa so bili krasni, dokončala sem nalogo. Vseeno sem izstopila iz avta. Le v
majici. Brez spodnjega perila in z bingljajočo popkovnico med nogami, sem se
za trenutek počutila kot krava, ki je ravnokar povrgla teleta. Kot otrok sem
večkrat v živo videla ta prizor. Sestra me je spoštljivo ogrnila okrog telesa, mi
pomagala na voziček in me odpeljala v sobo na porodni oddelek. Prišli so mi
povedat, da sem rodila zdravo punčko, ki pa jo malce zebe, zato mi jo
prinesejo čez deset minut, ko se telesce ogreje. Tačas se je porodila
posteljica, kar me je tudi strokovno zelo zanimalo. Babica mi jo je pokazala in
anatomsko razložila kje je kaj. Kje je bila že zrela posteljica, kje je odstopala,
vene in arterije ter ostale podrobnosti. Nato sem kmalu dobila deklico k sebi,
jo dojila in spremljala moževo drugo solzico sreče, ki mu je polzela po licu.
Kako je svet čaroben. Kako se iz največje bolečine rojeva največja radost.
Zaposleni iz ustanove so hodili gledat mamico in dojenčka, ki sta rodila v avtu.
Prinašali so nama čestitke in želje za srečno življenje. Mož je pripeljal
prvorojenko, ki je kar naenkrat postala takooo velika, ker se mi je pogled
ponovno navadil na drobceno bitjece. Druga hčerka je bila ob porodu videti
tako drobcena in prva misel je bila, kako bomo to detece zredili. Bila je
popolnoma v povprečju in z vsakim dojenjem so se njeni prstki in lička vidno
napihovali. Ponovno sem občudovala ta izjemen tok življenja. Ta drobcen
obrazek in ročice, ki so se razvile iz dveh celic in ideje večnosti.
Meseci po porodu so potekali spontano, bili smo srečni, čeprav je Katarina v
svoji prvi polovici življenja zamenjala štiri domove. Na dva meseca smo se
selili, dokler nismo uredili sedanjega doma v Vipavski dolini. Po končanem
porodniškem dopustu sta šli hčerki v vrtec. Prvo odtujitev in predajo otrok v
tuje roke, sem začutila, ko sem otroka zjutraj podojila in ga odpeljala v vrtec,
ko sem jo prišla popoldan iskat in jo vzela v objem, pa je na dolgo rignila
suho salamo in golaž v moj obraz. Na splošno sem bila zadovoljna. Osebje v
vrtcu je bilo dostopno in odprto. Zaupala sem, da bo za otroke primerno
poskrbljeno in sem v službi medicinske sestre na oddelku lahko popolnoma
odklopila materinstvo in se predala delu in pacientom. In obratno. Službe
nisem več nosila v mislih domov, tako kot se mi je to dogajalo pred leti, ko
sem še delala s pacienti na Onkološkem inštitutu.
V tej vmesni službi nisem bila dolgo časa. Test nosečnosti je ponovno pokazal
črtico. V osmem tednu sem začela postopno krvaveti. Naslednji dan, ko sem
se vrnila iz naporne službe sem odhitela v kopalnico, da se uredim. Krvavitev
je bila močna. Med umivanjem se je zarodek isplavil direktno v mojo dlan.
Neprijetno presenečena, začudena in razočarana sem v dlani opazovala
zasnovo posteljice v katerem je bil zasidran kot lešnik velik bel krogec s črno
pikico na sredini. To je nastajajoče človeško bitje. To je moj nerojeni otrok.
Zakaj tako? Čemu mora tako biti? Kaj naj s tem tkivom storim? Naj
organiziram pogreb za tega otroka? Ne. Vzela sem toaletni papir, spoštljivo
zavila isplavljeno tkivo, mu poslala ljubezen in poljub ter ga spustila po
straniščni školjki. Dušico pa v mislih objela in spustila na svojo pot. Hvala
bogu, da že imam otroke, je bila misel, ki me je spremljala. Mamo, ki se več
let trudi imeti otroka, lahko taka izkušnja dotolče, v kolikor ne razume višjega
namena dogodkov.
Počutila sem se fizično in psihično stabilna, pa vendarle se mi je zdelo, da bi
bilo dobro obvestiti ginekologinjo o dogodku. Drugo jutro so me takoj sprejeli
na oddelek na opazovanje. Abrazija ni bila potrebna, po besedah zdravnika, je
bil to redek primer popolnega splava, kjer se maternica sama očisti v celoti.
Odpustili so me z navodili, da se bo menstrualni ciklus uredil po dveh mesecih,
ko naj se tudi odločim za primerno zaščito.
Ni mi bilo povsem jasno, zakaj je do splava prišlo, globoko v sebi pa sem
čutila, da je bil fantek in povsem pomirjena sem se prepustila toku z mislimi,
če mi je usojen tretji otrok, bo že prišel. Menstrualni ciklus se ni uravnaval
dva meseca, kajti po enem mesecu je test ponovno pokazal nosečnost.
Ginekologinja je bila v dvomih. Prepričana, da so to posledice splava, sem na
dva dni dajala kri na beta HCG, ki pa je noro poskakoval v višave, kar je kazalo
na nosečnost. Po ponovnem ultrazvoku mi je čestitala: “Kaže, da gre za novo
popolnoma zdravo nosečnost.” Nasmešek do ušes. Radost.
Zaradi predležeče posteljice in nevarnosti prezgodnjega poroda sem ostala
doma. Ob rednih kontrolah, je nosečnost potekala normalno. Proti koncu mi
je postalo naporno, predvsem zato,ker sem se v tistem času začela soočati z
izrazito trmo in specifičnim karakterjem srednje hčere. Ravno tako zjutraj,
dva dni pred terminom, so se začeli popadki. Veselila sem se, da si greva z
detetom naproti, a v naslednjem momentu me je prešinilo, joj rodit bo treba.
Mož je bil neizmerno vesel, ko sem stopila čez prag porodnišnice, ker je
porod hitro napredoval in nismo želeli ponovnega poroda na poti. V
porodnišnici so se malce ušteli, kajti ocenili so, da popadki še niso močni in
me bodo preselili na oddelek, mož pa se lahko vrne v službo in ga bodo
poklicali, ko se bo porod bližal. »Nikamor ne hodi, jaz bom prej kot v eni uri
rodila!« Tedaj nisem bila več pripravnica, ni me bilo strah, vedela sem, kako
stvari potekajo. Po ponovnem pregledu je zdravnica potrdila, da otrok
resnično že prihaja. Hitro naj bi odšla po hodniku, do porodne sobe, vendar ni
šlo hitro. Na vsakem vogalu sem predihavala popadke. Komaj sem s pomočjo
prijazne starejše babice, ki me je izredno sinhrono vodila skozi porod, zlezla
na porodno mizo. Plodov mehur je samostojno počil, iztekla je plodovnica,
popadki so se stopnjevali, jaz pa sem po celem telesu čutila močno prijetno
sladkost. Rok in nog, kakor da ne bi čutila, telo pa mi je valovalo kot močna
ubrana reka, ki brusi rečne bregove in dno struge s svojim bistrim tokom.
Popolnoma sem se prepustila. Popolnoma zaupala, se predala. V ozadju sem
slišala babičine besede in jim sledila. Zmožna sem bila popolne koncentracije.
Bila sem omamljena, v opoju ljubezni in radosti, ki jo je bolečina še
stopnjevala. Zaslišala sem jok in isti moment prejela detece v naročje. Skozi
slap svojih solz sem vseeno uzrla, kot diamant bleščečo se solzo, ki se je rodila
v moževem kotičku očesa in si utrla pot po njegovem čvrstem licu. Porod sta
z mojim dovoljenjem spremljali dve dijakinji srednje zdravstvene šole. Bili sta
šokirani in presenečeno sta opazovali . Pogumno sem jih spodbudila rekoč, da
kljub temu da jočem, je vse zelo v redu. Jočem od sreče. Babica pa je
pripomnila, da je bil to resnično šolski primer poroda. Kasneje, ko sem kakšni
ženski, prijateljici želela opisati občutke tega poroda, sem ga primerjala z
najboljšim in najdaljšim orgazmom, vendar še boljše. V kolikor bi obstajala
moralnoetično nesporna služba rojevanja otrok za druge, bi jo sprejela.
Sem pa v tej porodnišnici na oddelku bila manj zadovoljna. V zraku je bila
nekakšna turobnost. Sestre so bile nezadovoljne, strokovnost je pešala, vse to
pa je pristalo na mamicah in otrocih. Razmišljala sem, kakšna bi tu bila jaz kot
sestra. Bi se uklonila tej mračni skupinski zavesti? Spraševala sem se, koliko bi
sestre same, vsaka pri sebi, lahko spremenile situacijo, koliko vpliva vodstvo in
način organizacije dela. Hvala bogu, da je bil to moj tretji otrok in sem imela
izkušnje s previjanjem in dojenjem, ter še marsičemu, kar doleti novopečeno
mamico. Tako sem lahko pomagala tudi sosednji porodnici, ki je bila povsem
izgubljena sama s svojim prvim detetom. Kar požirala je moje nasvete in se mi
zjokala na ramenu. Hčerki je dala isto ime, kot ga nosim jaz.
Ko sva z Dorotejo odšli domov, smo bili petčlanska družina in tako je ostalo
do danes, le psiček se je z leti zamenjal. Otroci so rasli in mi prinašali vedno
večje radosti in bridkosti. Zorijo oni, zorela sem jaz. Skozi leta sem opazila
kako zelo, poleg vseh ostalih dejavnikov, lahko porod vpliva na otroka ali
obratno. Porod lahko popolnoma povežem z otrokovim karakterjem. Prva je
plaha in introvertirana, a preudarna. Bala se je uzreti svet in ni še zbrala
poguma da se sooči z njim. Predčasno smo jo vrgli vanj. V dejanje ali besedo
se spusti, ko že vidi cilj. Druga je impulzivna in eksplozivna a tudi zelo ranljiva.
Hitela je na vso silo, brez preprek, v ta svet, da ga čim prej vidi in izkusi, pa je
zdrknila v mraz in tuje roke. Tretja se je porodila mirno in suvereno. Njen
karakter je izrazito svojstven. V njeni otroški glavici ji je marsikaj jasno, poleg
tega ima čisto srce. Globoko v sebi tudi čutim, da sem se preko vsakega
otroka posebej mnogo prečistila. Kot bi delček mene, moje karme, vsak otrok
odnesel s sabo, ga predelal in prečistil.
Hvaležna sem za te izkušnje. Hvaležna sem za vsak trenutek mojega življenja,
še posebej za trenutke, ki sem jih lahko darovala za svoje otroke in istočasno
neizmerno veliko prejemala od njih, se od njih učila. Otroci so moji vedno
večji guruji in učitelji.
Človek na duhovnem nivoju je nedotakljiv in le kot tak je lahko delček čiste
večnosti.
Spodbujam vas ženske, zaupajte sebi, svoji intuiciji. Ko vzpostavite ravnovesje
s sabo, bo svet postal pravljica. Na vsa vprašanja glede zanositve, nosečnosti,
poroda in dojenja imate že odgovore tam nekje znotraj vas samih. Vse
možnosti imate, premagate lahko vse prepreke v življenju, vse poti so vam
odprte. Vse znanje materinstva nosite v sebi, odkrijte ga in mu sledite.
Sonce v Srce.
Jana KiM
Komentarji