Brez imunskega sistema ne bi imeli možnosti za obrambo pred škodljivimi organizmi in toksini iz okolja ali uničujočimi spremembami, ki se dogajajo v telesu. Prav imunski sistem nas ščiti pred strupenimi substancami, bakterijami, virusi in patogenimi mikroorganizmi.
Da bi bolje razumeli, kako deluje, preverimo, katere so njegove naloge:
Osnovne naloge imunskega sistema:
- identificira napadalca (virusi, bakterije, paraziti, glivice, toksini in druge nevarne snovi ...)
- organizira napad
- izdela protitelesa
- uniči ali nevtralizira napadalca in ga izloči iz telesa
- komunicira z drugimi celicami in išče dodatno pomoč, če jo potrebuje
- sproži vnetje, da zavaruje celico
- prepozna spremembe v telesu in uniči poškodovane celice, kot so rakaste
Imunski sistem je sestavljen iz različnih organov, celic in beljakovin. Ko imunski sistem postane preveč obremenjen in izgubi svoje vitalne funkcije, se pojavi neravnovesje in nastopi bolezen. Imunski sistem aktivirajo snovi, ki jih ta ne prepozna kot del lastnega telesa, zaradi česar se odzove.
Obstajata dva dela imunskega sistema (prirojeni in pridobljeni imunski sistem), ki se dopolnjujeta. Prirojeni imunski sistem, ki je navzoč že pri rojstvu in nima spomina, je odgovoren za splošno obrambo telesa, pridobljeni imunski sistem (limfociti, celice ubijalke, celice pomagalke, gama delta T-celice ...), ki pa se je razvil v zgodnjih vretenčarjih in omogoča močnejši imunski odziv (in ima obenem imunski spomin − imunski sistem si zapomni značilne antigene posameznega patogenega organizma), pa sproži specifičen antigen, kar zahteva prepoznavanje tujih molekul med procesom predstavitve antigena.
Naša naloga je, da imunskemu sistemu čim bolj pomagamo.
KAKO?
S celostnimi spremembami na več nivojih.
1. ŽIVILA
Predvsem se priporočajo tista, ki vsebujejo
- vitamin C (acerola, camu-camu, baobab, citrusi, šipek, jagode, papaja, zelene paprika, brokoli, paradižnik, šparglji, peteršilj, temno zelena listnata zelenjava, zelje, kalčki ...)
- betakaroten (korenje in korenčkov sok, buče, sladki krompir, rdeča paprika, marelice, ohrovt, špinača in druga zelena listnata zelenjava)
- cink (polnovredna žita, čičerika, pekan, brazilski in indijski oreščki, bučna semena, ingver, gorčica, čili, poper)
- selen (brazilski oreščki (1 do 2 na dan), šitake gobe, pinto fižol, semena (chia, lanena, sončnična, sezamova), rjavi riž, brokoli, zelje, špinača)
- betaglukan (v vlakninah različnih polnovrednih žit (posebej oves in ječmen), medicinskih gobah kot so shitake, reishi, maitake, morskih algah, zelenjavi, sadju (predvsem v jagodah, suhih slivah, jabolkih), stročnicah)
- vitamin E (različna semena (posebej sončnična), mandlji, zelena listnata zelenjava, olje pšeničnih kalčkov, pinjole, avokado, brokoli ...)
- vitamina B6 (banane, slive, zelje, špinačo in avokado, polnovredna žita, pšenični kalčki, različne stročnice, arašidi, orehi)
- folati (čičerika, črni in drugi fižoli, soja, leča, sojini kalčki, špinača, brokoli, beluši, brstični ohrovt, rdeča pesa, solata, grah, rdeča paprika, mandlji, zelje, grozdje, pomaranče, avokado, klementine, krompir, polnozrnata žita ...)
- baker (sončnična semena, sezam, indijski oreščki, čičerika, leča, rozine, suhe marelice, avokado, kvinoja, melasa, šitake, mandlji, šparglji ...)
- železo (soja, tofu, melasa, leča, kvinoja, bučna semena, fižoli, čičerika, lima fižol, zelena listnata zelenjava, pšenična trava, ječmenova trava, tempeh, tahini, rozine, suhe slive, suhe fige, mandlji, brazilski oreščki, indijski oreščki, sezamova semena, brokoli, proso ... Absorpcijo železa izboljša vitamin C, zmanjšajo pa ga mleko in mlečni izdelki, kava, kakav, črni čaj, fitati, polifenoli …)
- prebiotična živila (vodni kefir, kombuča, kislo zelje in vse ostalo, kar deluje probiotično in prebiotično)
- vlaknine
ODSTRANITE
- Sladkor
E-priročnik #30dnibrezcukra dobite ga s klikom na: https://klepetobkavi.si/brezplacno.html - Vsa živila, ki zasluzijo (živalsko mleko in mlečni izdelki (mleko, sir, skuta ...), moka in izdelki iz moke, posebej bele in pšenične)
- težko, mastno, sladko, predelano hrano, živila živalskega izvora, pice, testenine, sladkarije,
- kavo, alkohol, kajenje ...
2. ZMANJŠAJTE STRES
Stres zmanjša sposobnost telesa za okrevanje po fizičnem, mentalnem in psihičnem naporu, kar vodi v adrenalno utrujenost. Dolgotrajno stresno obdobje negativno vpliva na splošno zdravje in zdravje imunskega sistema.
3. RAZSTRUPLJANJE IN RAZKISANJE
Za krepitev imunskega sistema telo fizično okrepite in razstrupite ter začnite uživati hrano, ki bo dvignila nivo serotonina in dopamina (predvsem polnovredna rastlinska prehrana z visoko vsebnostjo vlaknin, kot so polnovredna žita, stročnice, sadje in zelenjava, kakovostne maščobe iz semen, oreškov in avokada, križnice in užitne alge). Izogibajte se živilom, ki motijo funkcijo nadledvičnih žlez (kofein, sladkor, sladkarije, predelani ogljikovi hidrati in vsa procesirana hrana).
Dodajte bazična živila:
Zelenolistnata zelenjava, čemaž, začimbe, alge, ječmenova trava, koprive … Najbolj bazično deluje vse, kar vsebuje veliko klorofila in ionskih mineralov v sledovih (minerali v sledovih vežejo kisline in jih pomagajo izločiti iz telesa).
E-priročnik Razkisanje in alkalizacija vsebuje podrobne opise, kako vzpostaviti zdrav pH-telesa. Dobite ga s klikom na: https://klepetobkavi.si/brezplacno.html
Zakisanost telesa povečuje tudi večdnevno zaprtje, kar neposredno vpliva na večjo dovzetnost za okužbe. Poskrbite za redno odvajanje. Dodajte vlaknine (čija in lanena semena, indijski trpotec itd.). Vlaknine tudi spodbujajo normalno delovanje črevesja, če je zadeva na stranišču resna in se blato zadržuje dlje časa, potem je dobro, da presnovo pospešite z nekaj naravnimi pomagali (mikrobiotične kulture, lanena semena, indijski trpotec, kumina, koriander, origano, ekološki peteršilj, glina za prehranske namene, kurkuma, omega-3-maščobe …).
4. VITAMIN D
Čeprav bi ga lahko uvrstili med prehrano, mu namenjamo posebno kategorijo. Zakaj? Ker ga preko običajne bazne prehrane ne moremo zaužiti dovolj. Naravno ga dobimo prek sonca, v času od septembra do maja pa v našem podnebnem pasu (v zadostnih količinah) prek kvalitetnih prehranskih dopolnil.
Kako se pravilno sončiti in dobiti dovolj vitamina D: https://klepetobkavi.si/novice/podrobnosti/pravila-zdravega-soncenja-po-tockah.html
- D-vitamin je eden najpomembnejših regulatorjev imunskega sistema. Pomanjkanje D-vitamina je tudi najpogostejši razlog za obolevanje za gripo. D3 je namreč ključen za aktiviranje imunske obrambe in brez zadostnih vrednosti vitamina D3 celice ubijalke (T-celice) ne morejo reagirati in se boriti proti resnim okužbam.
- Kakšen vitamin D3 izbrati? Ekološkega in takšnega, ki je iz lanolina (naravni vir D3).
- Čemu se izogibati? Sintetičnim in cenenim pripravkom, ki jih prepoznate po manj informacij na ovojnini, vitaminu D2 (manj biološko aktiven; obstajajo celo študije, ki kažejo, da lahko sintezno/umetno pridobljen D2 blokira delovanje naravnega D3).
- Pozorni bodite tudi na vse več živil, ki se promovirajo kot “obogatena z D3” (mleko, jajca, žitarice za zajtrk …) – tam namreč prevladuje sintezna oblika vitamina D!
Pomen in priporočene količine uživanja vitamina D v obdobjih respiratornih okužb (za čas pandemije COVID-19) so javno pripravili štirje slovenski zdravniki zaradi odsotnosti nacionalnih priporočil. Priporočajo, da se priporočila uporablja do sprejema nacionalnih smernic na tem področju.
Link do dokumenta:
https://www.zdravniskazbornica.si/docs/default-source/koronavirus/final_30-okt-2020_priporočila-vitamin-d-in-covid-19_za-infektologe.pdf
5. TELOVADBA
Telesna aktivnost spodbuja zdrav krvni obtok, izboljšuje imunski sistem, pomaga pri izločanju toksinov in bakterij, uravnava hormone in ohranja zdravje kardiovaskularnega sistema. Pomembno je le, da ste vsak dan telesno aktivni.
6. SPANJE
Spanje je ključno za dobro imunost. O spanju smo napisali e-priročnik, ker gre za obsežno ter nezanemarljivo in zelo pomembno komponento dobrega imunskega sistema in splošnega zdravja. Dobite ga na: https://klepetobkavi.si/brezplacno.html
Komentarji