Ob rojstvu ima ženska v jajčniku od 1 do 3 milijone jajčnih celic. V času pubertete je jajčnih celic le še približno 400 tisoč, s starostjo, predvsem po štiridesetem letu, pa njihovo število naglo upada. Jajčnik je organ, ki proizvaja ženska hormona estrogen in progesteron; ta hormona sta odgovorna za uravnavanje menstruacijskega ciklusa in ovulacije. S starostjo jajčne celice v jajčniku prenehajo dozorevati; ko raven hormonov upade, nastopi menopavza. Menopavza nastopi med 41. in 59. letom, pri večini žensk pa okrog 51. leta. Povprečna starost žensk v Sloveniji ob nastopu menopavze znaša 47 let. Menopavza pri hčeri nastopi v približno enaki starosti kot pri mami.
Simptomi in težave
Simptome delimo na zgodnje, kamor prištevamo motnje menstruacijskega ciklusa, navale vročine, nočno znojenje in spremembe razpoloženja. Med pozne simptome štejemo osteoporozo, suhost in občutljivost vagine ter večje tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni.
Ko je menstrualni ciklus nereden, so menstrualne krvavitve daljše ali krajše, močnejše ali šibkejše, bolj ali manj pogoste, pojavijo se vmesne krvavitve, menstrualni krči ali bolečine med spolnim odnosom.
Navali vročine so najpogostejša težava v obdobju menopavze in nemalokrat vzrok za obisk ginekologa. Gre za nenaden občutek toplote ali celo vročine, ki se širi v različne dele telesa, najpogosteje proti glavi, obrazu in prsnemu košu. Pogosto se mu pridružijo znojenje in zardevanje, hitro bitje srca in tesnoba. Naval vročine traja od nekaj sekund do nekaj minut. Pri ženkah, ki so jim kirurško odstranili jajčnika, je verjetnost za nastanek tovrstnih težav večja. Težave so pri večini žensk najizrazitejše v prvih dveh letih po menopavzi in sčasoma izzvenijo. Pri nekaterih posameznicah vročinski navali nastopijo tudi več let pred menopavzo in lahko trajajo celo deset ali dvajset let. Stanje se poslabša v vročem in vlažnem vremenu ter ob uživanju alkohola, kave in začinjenih jedi.
Pri ženskah nastopijo tudi različne čustvene spremembe, kot so tesnoba, razdražljivost, utrujenost in depresija. Pogoste so tudi motnje koncentracije in nespečnost. Vemo, da estrogen vpliva tudi na delovanje možganskih celic. Tovrstne težave se ublažijo po začetku zdravljenja z nadomestno hormonsko terapijo. Pomembno je, da ženska z depresivno motnjo obišče zdravnika, ki bo ocenil, ali je za depresijo dejansko kriva menopavza, kajti v nasprotnem primeru je treba uvesti zdravljenje z ustreznimi antidepresivi. Čustvene spremembe so pogostejše pri ženskah z nižjim socialno-ekonomskim standardom, če v družini niso deležne razumevanja in podpore ter pri ženskah s predhodno prisotnimi psihičnimi motnjami.
Estrogen vpliva tudi na sluznice, ki obdajajo nožnico, sečni mehur, sečevoda in sečnico. Po menopavzi se ti organi skrčijo, sluznica pa oslabi. Zaradi sprememb v sečnem mehurju in sečnici se pojavi stresna urinska inkontinenca (uhajanje urina pri kašljanju, kihanju, skakanju, napenjanju … ), nočno uriniranje, pogostejše uriniranje in ponavljajoča se vnetja spodnjih sečil. Nožnica postane suha in občutljiva, pojavijo se bolečine med spolnim odnosom.
Kako uporabiti test menopavze?
V paketku boste našli testno kaseto in kapalko.
Urin zajemite v skodelico, pokrovček (naj bo čisto), če ste spretni pa lahko teh nekaj kapljic ujamete tudi med uriniranjem.
Kapljice urine pokapajte v skrajno desni prostorček in počakajte 15 minut.
Testa ne odčitavajte po več kot 20 minutah.
Če boste videli dve črtici, pomeni, da je vaše telo v menopavzi.
Če boste videli samo eno črtico, vaše telo ni v menopavzi.
Morda vas preseneti rezultat.
Če mislite, da ste v menopavzi, test pa vam je pokazal, da niste, je lahko razlog za simptome, ki jih opažate drugje, zato vam svetujemo, da se posvetujete s svojim zdravnikom, uredite prehrano, morda posežete po prehranskih dopolnilih.
Če mislite, da niste v menopavzi in vam je test pokazal, da ste.
Prav tako ukrepajte, kajti vaši hormoni imajo očitno svoj žur! Predlagamo vam, da za nasvete morda povprašate tudi Minko Gantar oziroma se posvetujete z nutricionistom ali drugimi strokovnjaki.
Kako doseči in ohraniti drugo cvetočo pomlad?
- Poznavanje svojega telesa- kaj se dogaja v spolnih centrih, kaj v celotnem telesu, s spolno in življenjsko energijo.
- Poznavanje lastnih želja, ciljev, prioritet v življenju.
- Ohranjanje ravnovesja v telesu, zdravja in dobre kondicije telesa, rodil, spolnih centrov, čustvenega in mentalnega ravnovesja.
- Samozdravilne, protistresne spolne tehnike, ki regenerirajo rodila, jajčnike, žleze, spolno in življenjsko energijo
- Uravnoteženo življenje: akcija- počitek, prehrana, delo- užitek, sproščanje- aktivnost, hrana- pijača, redna spolnost
- Preprečevanje še nevidnih vzrokov neravnovesja
- Strokovna podpora, ko prihaja do neravnovesja v telesi, odkrivanja vzrokov in njihovo odpravljanje
Komentarji