Koliko lastnega zdravja in odnosov je vredno žrtvovati za službo in denar?

Kako modro je razmišljal Dalaj Lama, ko so ga vprašali, kaj je tisto, kar ga najbolj preseneča ...

»Tisto, kar me najbolj preseneča, je človek. Človek žrtvuje svoje zdravje, da bi pridobil denar. Nato žrtvuje svoj denar, da bi nazaj pridobil zdravje. Tako je zaskrbljen s prihodnostjo, da ne uživa v sedanjosti. Rezultat tega je, da ne živi ne v sedanjosti in ne v prihodnosti: živi, kakor da ne bo nikoli umrl, ko pa umira, se zaveda, da nikoli ni zares živel.«

 Ko se za trenutek ustaviš v svetu prehitrega tempa, ki ga strateško narekuje vladajoča elita, lahko veliko opaziš. Predvsem norost tega sveta in dejstvo, da smo določene stvari, ki bi morale biti nesprejemljive, povsem sprejeli, čeprav nam ne bi bilo treba.

 Kot pišem v knjigi »Kako živeti v obilju?« ...

V gonji za korenček sodobni človek skoraj nezavedno zapostavlja svoje lastno zdravje, žrtvuje vse več svoje energije, svojega časa. Posvečanje družini, rekreaciji, počitku in samemu sebi predstavlja luksuz, ki si ga »ne more privoščiti«.

 Človek je zgolj zaradi podzavestnega strahu pred pomanjkanjem pripravljen delati 24 ur na dan v službi, ki je na koncu koncev niti ne mara. Tako se strahovom in stresu z delovnega mesta pridruži še krivda zaradi zanemarjanja partnerja in družine, pa strah, da tega ne bo več mogoče nadoknaditi, ki pa je dostikrat povsem utemeljen.

 Opazujem ljudi, ki jih v nedeljo zgrabi v želodcu, ker bodo morali v ponedeljek v službo. Ko pridejo proti večeru iz službe in uredijo vse ostale obveznosti, samo še padejo na kavč in zaspijo ob filmu in dostavljeni hrani. In tako ponavljajo cikel skozi teden.

Za vikend radi nazdravljajo z alkoholom, žalost tlačijo v pljuča s cigaretnim dimom, ali pa vikend preživijo kar na kavču, kjer stokajo in jokajo za stvarmi, ki jih ne bodo morali nikoli imeti. Takšni ljudje so prepričani, da bi bili bolj srečni, zdravi in zadovoljni, če bi imeli več denarja.

 Kar pa se pri mnogih pokaže, da vendarle temu ni tako. Še zdaleč ne.

 Opazujem tudi tiste, ki imajo. Veliko denarja. Tudi zelo veliko denarja.

So srečni? So veseli? So zdravi? So zadovoljni?

Ne! Pogostokrat pa še v večjem stresu in v velikih dvomih. Dvomih, ali so prijatelji okrog njih prijatelji z njihovim denarjem ali z njimi? Dvomih, ali bodo lahko obdržali bogastvo? Predvsem starejši moški so neverjetno privlačni za mlajše ženske. Le zakaj?

Denar vsekakor ne prinese tistega, kar mislimo, da prinese. Prav nasprotno. Poznam kup bogatašev, ki si lahko privoščijo zlato rolex uro kadarkoli, ne morejo pa si privoščiti kosila v miru, vikenda z družino brez telefona in računalnika ...

 Kot mi je premožni prijatelj povedal že 10 let nazaj: »Jasmina, včasih moraš zaslužiti denar, da ugotoviš, da ga ne rabiš.«

In ko opazujem vse te mlade podjetnike, kako so ambiciozni, kako se ženejo. Delo začnejo zgodaj zjutraj, končajo pozno zvečer. Vikendi so namenjeni debatam, sestankom, druženju s potencialnimi strankami, naročniki ali poslovnimi partnerji.

Tako so osredotočeni na denar, na posel, da ne slišijo svojega telesa, ki jim pravi STOP. Vranica je preobremenjena, nadledvična žleza trpi, srce je ignorirano in začne se aritmija, špikanje in podobno. Kolikor časa lahko ignorirajo svoje telo, ga. A vendar ... kdor si ne vzame časa za zdravje, si ga mora slej ko prej za bolezen. In takrat so pripravljeni narediti vse.

Jaz rečem, da ni vredno. Denar vsekakor ni vreden tega, da bi žrtvovali odnose in zdravje. Je pa več kot dobrodošlo to, da imate dovolj denarja, da ga zapravljate za stvari, ki nam nekaj pomenijo, za trenutke, ki jih lahko delimo s svojimi bližnjimi. Denar torej ni slab. Je pa lahko. Tudi dober ni. Lahko je zelo slab. Od koga je odvisno? Od imetnika.

Kje je torej meja, kaj je prava mera? Kako najti ravnovesje?

 »Služenje denarja ne sme postati neizbežna življenjska nuja, temveč posledica kreativnega in radostnega delovanja v okviru našega življenjskega poslanstva.«

Jasmina Kandorfer

Rešitev je torej preprosta: Nehati moramo delati stvari, za katere mislimo, da jih moramo.

Tako bomo osvobodili sebe, predvsem pa vlogo dela v našem življenju, kar nam bo omogočilo, da začnemo uživati v vsaki aktivnosti. Dela in počitka ne bomo več delili, saj se ne bomo trošili, ampak svojo energijo obnavljali in dvigovali.

Ko govorimo o poslanstvu človeka, ne moremo mimo vprašanja, kaj sploh delamo tukaj na Zemlji in zakaj smo poslani.

Tone Pavček je zapisal:

»Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu ...«

Da. Imamo skupen namen in vsak posameznik (ki je zase svet) ima svojega. Naš skupni namen je, da pridobimo lekcije, se naučimo določenih stvari, pridobimo izkustva v materialnem, fizičnem svetu.

Čeprav se vam problemi v življenju zdijo tako veliki in pomembni, pomislite na to, da gre duša na Zemljo pravzaprav zgolj na enodnevni izlet. En kozmični dan namreč predstavlja približno 86 let življenja na Zemlji.

In seveda, vsak ima pripravljene drugačne lekcije in izzive, pri katerih še vedno ohranja lastno svobodo odločanja, če se ji ne odpove sam ...

 In veste, kaj je pri tem najbolj zanimivo? Da na Zemljo pridemo opremljeni. Ustrezno opremljeni z vsemi talenti, sposobnostmi, ki jih za namen, da svoje življenjsko poslanstvo opravimo, potrebujemo.

 Poslanstvo, ki nam je dano, pa ima vedno višji namen. Četudi ga sprva ne razumemo, kot morda kuhar v menzi (ki v kuhanju in družbi otrok neizmerno uživa) ne vidi ali se ne zaveda svoje lastne vrednosti, da so otroci siti, da se zaradi njegovega dela lahko razvijajo, raziskujejo in se igrajo. Ko človek spozna lastno vrednost dela, ki ga opravlja, ga začne opravljati še bolje.

Kdaj delamo iz srca in kdaj iz glave?

 Kadar delamo iz srca, delujemo v skladu z življenjskim poslanstvom. Kadar delujemo iz glave, delujemo v skladu s kolektivnimi prepričanji, pričakovanji družbe, staršev in drugih iluzij, ki nas omejujejo.

Čemu bi morali sledili? Tadej Pretner navaja pet kriterijev:

1.  Ugodje: Če nam je ugodno, poslušamo srce. Vse, kar nam ni ugodno, ni iz srca. Nehajmo torej delati stvari, ki jih doživljamo kot neugodne. Problem je le v tem, da bo ego takšna hotenja skušal spremeniti v misijo nemogoče. Ego seveda misli, da smo uspešni takrat, kadar svoje naloge opravljamo s trudom.
   
   
2. Lahkota: Če nam je nekaj lahko, delamo iz srca. Ego pravi, da se je treba za prave vrednote truditi.
   
   
3.  Enostavnost: Einstein je govoril študentom, da je resnica enostavna, da pa je komplicirano priti do nje. Ego meni, da smo uspešni, kadar rešujemo komplicirane naloge.
   
   
4.  Zanimivost: Kadar poslušamo srce, nam je tisto, kar delamo, zanimivo, ne glede na to, za kaj gre. To pa zato, ker imamo to radi, in ne zato, ker mislimo, da nam bo dalo občutek izpolnjenosti in nas naredilo srečne. Ego meni, da posel, ki prinaša finančne rezultate, ni zanimiv in zabaven.
   
   
5. Koristnost: Ko delamo iz srca, delamo zase in za druge oziroma za splošno dobrobit. Ego meni, da smo uspešni, kadar vladamo in upravljamo z drugimi ljudmi. Na ravni ega pač vlada prepričanje, da nekdo vedno nekomu vlada in ga izkorišča.
   
   Če kateri od kriterijev manjka, pomeni, da ne delujemo iz srca. Prvi korak k uspehu je torej ugotoviti, kaj v resnici želite. Cilja ne morete najti razumsko. Ne morete razmišljati o tem, kaj si želite in česa ne. Raje poskusite to začutiti. Ne razmišljajte o potrebi in sredstvih za dosego cilja. Le ves čas bodite usmerjeni k cilju.

Ljudje, ki si dovolijo živeti v obilju, delujejo kljub strahu.

Ljudi, ki si dovoljujejo živeti v pomanjkanju, strah ustavi.

V knjigi »Kako živeti v obilju?« sem na več kot 250 straneh zapisala vso resnico, ki osvobaja iz stanja pomankanja. Zbrala sem tehnike in metode, orodja iz več kot 13-ih področij, od nevro lingvističnega programiranja do numerologije, fitoterapije, metafizike, fizognomike ...

Svoj izvod knjige, ki dosega rekordno prodajo lahko naročite tukaj: