Vedno večji pritiski, pričakovanja in obveznosti so vzrok psihofizičnim obremenitvam, ki predstavljajo stres za telo. Ob stresnih situacijah pa se v telesu sprožijo biokemijske reakcije: hipotalamus prek hipofize spodbudi nadledvični žlezi, da začneta izločati večje količine stresnih hormonov adrenalina, noradrenalina in kortizola. Zaradi povečane količine teh hormonov se nam izostrijo čuti – razširijo se zenice, lasje in dlake (naše antene) se naježijo; hitrejše je bitje srca in dihanje, kar omogoča hiter prenos kisika v mišice; aktivira se glukoza, ki je v obliki glukagena shranjena v jetrih, s čemer organizem dobi več energije; pospešeno se izločajo endorfini, ki zagotavljajo protibolečinski učinek. Povečano izločanje hormonov in endorfinov pa ima tudi negativen učinek na tvorbo belih krvnih celic oz. na imunski sistem in na delovanje timusa, kjer dozorijo obrambne celice T-limfociti. Njihova podskupina celice ubijalke uničujejo mikrobe in celo tumorske celice. Vsak stres oslabi imunski sistem! Z imunskim sistemom naš organizem deluje proti tistim dejavnikom, ki jih oceni kot nevarne in jih je treba uničiti ali odstraniti. Med te nevarne dejavnike sodi tudi stres.
Imunski sistem ni le prva obrambna linija ob vdoru patogenov, kot so virusi ali bakterije, ampak se vpleta v delovanje živčnega in endokrinega sistema ter je bistvenega pomena pri odzivu na fizični in psihični stres. Kronično obremenjen imunski sistem izčrpava organizem in je vzrok za vrsto bolezni: astmo, revmatoidni artritis, chronovo bolezen, celiakijo, gastritis, aterosklerozo, debelost, sladkorno bolezen in nekatere vrste raka. Organizem pri boju s stresom nujno potrebuje pomoč adaptogenov, ki hitro vzpostavijo stanje homeostaze, tako da telesu pomagajo pri prilagajanju na novo nastale okoliščine. Pri tem biokemijske reakcije v organizmu (metabolizem, delovanje hormonov in encimov, celično dihanje) preidejo v meje normale. Adaptogeni delujejo tudi kot imunostimulatorji in antioksidanti, saj gre za substance, ki so sposobne preprečiti škodo, nastalo zaradi delovanja prostih kisikovih radikalov v tkivih. Sibirska fitoterapija kot močna adaptogena ponuja dva proizvoda v kombinaciji s sibirsko čago − rožni koren in elevterokok, za otroke pa elevterokok v sirupu. Rožni koren se v ljudskem zdravilstvu uporablja pri slabem kliničnem stanju, izčrpanosti, pretiranih psihičnih in fizičnih obremenitvah ter močno izraženi asteniji, za povečanje delovne sposobnosti in vzdržljivosti. Rožni koren deluje na centralni živčni sistem, izboljšuje delovanje ščitnice in priželjca, povečuje spolne funkcije pri moških, povečuje funkcije simpatičnega in parasimpatičnega živčnega sistema, povečuje sposobnost fizičnega in umskega dela in občutno skrajša čas okrevanja po bolezni. Švedski raziskovalci so ugotovili, da so rožni koren uživali tudi Vikingi, da bi si povečali fizično moč in vzdržljivost. Sposobnost rožnega korena, da deluje kot psihostimulans je dobrodošla zlasti ljudem s povečanimi psihičnimi obremenitvami in tudi mladostnikom pri šolskih oz. študijskih obremenitvah. V času večjih psihofizičnih obremenitev se priporoča uživanje čage z rožnim korenom po protokolu 2–3-krat dnevno 1 mala žlička v 1 dcl vode. Elevterokok je v tradicionalni medicini znan pod imenom divji poper in hudičev grm. Je odlično sredstvo za vzdrževanje človeškega telesa v tonusu, saj neposredno vpliva na osrednji živčni sistem in tudi na ostale telesne sisteme. Kot adaptogen poveča izločanje hormonov nadledvične žleze, ki delujejo proti stresu. Pod vplivom te nenavadne rastline se poveča tako fizična kot tudi umska sposobnost. Poleg tega, da elevterokok krepi psihofizično stanje organizma, omogoča tudi njegovo adaptacijo ali prilagoditev na negativne okoliščine. Elevterokok je močna naravna podpora tudi otrokom, ki so zaradi preobremenjenosti od šole, športa, raznih dejavnosti in seveda zahtev in pričakovanj staršev, izpostavljeni stresu. V času stresnih situaciji se priporoča uživanje čage z elevterokokom po protokolu 2–3-krat dnevno 1 mala žlička dnevno. Za otroke pa je primeren elevterokok v sirupu, ki ga imunsko šibki otroci in otroci, izpostavljeni pretiranim obremenitvam in stresom uživajo po protokolu 1 mala žlička zjutraj.
Maria Ana Kolman
Komentarji