Mnogo ljudi je, na katere vpliva luna, vrema in stres. Začutijo bolečine v sklepih, spomladansko utrujenost ter poslabšanje kroničnih bolezni kot so astma, revmatizem itd...
Zakaj so ljudje dovzetni za vplive temperaturne spremembe, lunine spremembe in kako si pomagati?
V Evropi kar tretjina ljudi trpi zaradi nenadnih vremenskih sprememb, ki so v pomladnem in jesenskem času najpogostejše. Največ težav imajo kronični bolniki, predvsem tisti, ki imajo težave s srcem, pritiskom, dihalnimi organi in revmatiki, ki so vremensko bolj občutljivi.
Vse to se dogaja kadar je človek pod stresom. Pojem stres v vsakdanjem življenju uporabljamo vse pogosteje, predvsem pa takrat, ko se nam zdi, da so bremena, ki nam jih nalaga življenje, pretežka in se ob tem sprašujemo, če bomo kos vsem problemom in pritiskom. Od samega nastanka pojma je beseda povezana z negativnimi dogodki, neprijetnimi občutji in negativnim vplivom na človeka. Besedo stres so prvič uporabili v 17. stoletju kot opis nadloge, muke, pritiska, težave. V angleščino in francoščino je bila beseda destresse verjetno povzeta iz latinskega izraza stringere, kar pomeni »tesno zategniti«. Kot taka je beseda že dolgo uporabljena v fiziki, kjer označuje notranjo porazdelitev sil, ki delujejo na fizično telo in povzročijo napetost. V 18. in 19. stoletju se je pomen te besede spremenil in v današnjem času ta izraz uporabljamo za opis sile, pritiska in močnega vpliva, ki deluje na osebo ali predmet.
Ameriški psiholog Walter Bradford Cannon (1871-1945), profesor in predstojnik katedre za psihologijo na Harvard Medical School je v svoji knjigi Modrost telesa (The Wisdom of the Body) l.1932 uporabil izraz stres ob razlagi zunanjih dejavnikov, ki povzročajo porušenje homeostaze. Cannon je odziv telesa na te vplive imenoval »beg ali boj«. To stimulira živčni, endokrini in imunski sistem, ter povzroči vrsto biokemijskih reakcij v telesu, kar ima tako kratkoročne kot dolgoročne učinke na telo.
Odličen v boju proti stresu je elevterokok, eden od sibirskih biserov. Organizem pri boju s stresom nujno potrebuje pomoč. Učinkovine rastlinskega porekla hitro vzpostavijo stanje homeostaze. To so t.i. adaptogeni, ki telesu pomagajo pri prilagajanju na novo nastale okoliščine tako, da biokemijske reakcije v organizmu (presnova /metabolizem/, delovanje hormonov in encimov, celično dihanje) ostajajo v mejah normale. Adaptogeni delujejo kot imunostimulatorji in antioksidanti, saj gre za snovi (substance), ki so sposobne preprečiti škodo, nastalo zaradi delovanja prostih kisikovih radikalov (oksidacije) v tkivih. Antioksidanti so hranila (vitamin C in E, beta karoten, selen in drugi minerali) ali pa endogeni encimi (superoksid-dismutaza, katalaza in glutation peroksidaza), koencimi in proantocianidini. Znanost je dokazala, da je eden najmočnejših adaptogenov elevterokok (Eleutherococcus senticosus), imenovan tudi hudičev grm, iz družine bršljanovk (Araliaceae). Je grm, ki raste v višjih predelih na JV Sibirije. Pogosto ga napačno poimenujejo sibirski ženšen, verjetno zaradi podobnega delovanja kot ga ima ženšen, čeprav klinične študije kažejo, da je zdravilnost elevterokoka večja. Žen-šen ali ginseng (Panax) prav tako spada v rod bršljanovk in je mnogo bolj poznan od elevterokoka, zato ima morda poimenovanje »elevterkokok – sibirski ženšen« tudi komercialno ozadje. Nenavadno ime elevterokok pomeni »prost ali osvobojen kokov«. Poimenovanje odraža sposobnost rastline, da sodeluje pri zdravljenju mikrobnih okužb s tem, da krepi imunski sistem.
Prve raziskave o zdravilnem delovanju elevterokoka so bile usmerjene predvsem na njegovo adaptogeno delovanje pri ljudeh, ki so bili izpostavljeni negativnim vplivom okolja, psihofizičnim obremenitvam in stresnim situacijam. Zdravilno delovanje elevterokoka so pričeli proučevati na pobudo zdravnikov, ki so pri pacientih, kateri so uživali elevterokok opazili izrazito izboljšanje krvne slike in počutja. Raziskave so pokazale tudi pozitivno delovanje na metabolizem, regeneracijo jeter in delovanja ledvic, kognitivne sposobnosti in spomin, na sluh in vid (poveča se za kar 30%), ter težave v klimakteriju.
Najbolj zdravilen je koren, ki vsebuje saponin panaksin, glikozide, aminokisline, eterično olje s panacenom, estrogenom podobne hormone, vitamine B1, B2, B12, folno kislino, pantotensko kislino, fitosterole, smolo, škrob, encime in rudninske snovi. Zadnje študije kažejo tudi na zdravilnost ostalih delov rastline. Najpomembnejše je delovanje elevterokoka na povišanje telesne odpornosti, veliko pa obetajo tudi rezultati pri zdravljenju raka. Pozitivno deluje na duševno ravnovesje, odpravlja depresijo, nespečnost, utrujenost, pregorelost, krepi psihične in fizične sposobnosti. Pomaga pri zdravljenju škodljivih stranskih učinkov, ki so posledica obsevanja, pri vnetnih obolenjih, sladkorni bolezni, pri znižanju ravni belih krvnih telesc. Zmanjšuje zastrupljenost organizma z alkoholom in kemoterapijo. Je preventivno sredstvo proti prehladu in drugim virusnim okužbam. Krepi vid in sluh, je tudi zdravilo proti impotenci, revmi in revmatoidnem artritisu. Na osnovi ugotovitev različnih študij elevterokok uvajajo v onkološko zdravljenje. Dokazano je namreč, da je možnost nastanka malignih tumorjev pogostejša pri ljudeh, katerih organizem je oslabljen. Ekstrakt elevterokoka s svojim krepčilnim delovanjem preprečuje nastanek malignih obolenj in metastaz, pomaga pa tudi pri odpravljanju stranskih učinkov visokih doz obsevanja in kemoterapije.
Še več o stresu, vremenskih vplivih in luni pa je v Klepetu ob kavi delila bownova terapevtka Sabina Cimerman:
Komentarji