Življenje je evolucionarni proces. Vse- od najmanjših delcev v vesolju kot celota, je del evolucije. Edino vprašanje je, če se evolucija dogaja zavedno ali nezavedno.
V primeru kakršnega koli doseganja cilja- lahko je športni, intelektualni ali pa spiritualni, se bodo sčasoma pokazali določeni znaki po določenem času in trudu in pridejo na plan, tako kot morajo, v našem obnašanju. Če ne, še niste prišli do popoldnega razumevanja- koncept še ni prišel na nivo akcije.
Ljudje vidimo svet različno. Nekateri smo bolj dovzetni, drugi malo manj. Čeprav je zunanji svet še naprej takšen, kot je bil do sedaj, se lahko naše razumevanje sveta popolnoma spremeni.
Pomena zavesti ne moremo dovolj močno poudariti, pa vendar o njej pravzaprav vemo le malo. Če bomo natančneje spoznali zavest, potem bomo dobili tudi natančnejši vpogled v objektivno stvarnost.
Znanost se s pojmom zavesti skorajda ne ukvarja, saj se je le težko lotimo z materialističnimi metodami. Je fenomen, o katerem je težko kaj določenega povedati, kajti - kako naj zavest raziskuje in opredeli - sebe samo? Kot bi zdravnik seciral sebe samega. A druge poti ni. Obstajajo načini, da stvari pridemo precej blizu. Doslej smo se z zavestjo ukvarjali zgolj površinsko, po Jungu in Freudu pa praktično ni bilo odkrito nič novega.
Začnimo z osnovnim spoznanjem, da vse, kar obstaja, poseduje nekakšno kvaliteto, ki omogoča obstoj. Da bi karkoli obstajalo, potrebuje energijo, ki se izkazuje tudi v obliki mase. Vsa živa bitja se zavedajo svojega obstoja, tisto, kar omogoča zavedanje, pa je seveda zavest. Pravimo, da ljudje posedujemo tudi »božansko iskro« ali »božje bistvo«. Ta se nedvomno izraža skozi ustrezen višji nivo zavesti.
Če smo zelo natančni - zavest je edino, kar neizpodbitno obstaja. Vsa zaznava fizične stvarnosti, opažanje, čutenje in vse ostalo so le senzacije, vtisi v zavesti. Splošno mišljenje je, da sta materija in zavest dve ločeni stvari, za kar pa ni prav nobenega dokaza. Vtis o materiji nastane v zavesti, zato nimamo nikakršnega zagotovila, da materija, pojav z lastnostjo, ki jo shiny_brain_imenujemo »trdnost«, zunaj zavesti sploh obstaja. Kako bi to namreč sploh lahko spoznali, ko pa brez zavesti preprosto ne bi obstajali? Ali imate kako idejo, kako bi brez zavesti kdorkoli lahko karkoli videl ali doje
Kako veste, če ste na poti do višje zavesti ali pa, če ste že celo v stanju višje zavesti?
- Izguba zanimanja za govorice, opravljanje
Ko se enkrat zbudimo, postane negativnost dosti bolj očitna, sploh v obliki govoric. Te nimajo več moči, da te zapeljejo, kot so te nekoč. V njih prepoznaš obsojanje in potrebo, da se počutiš superiornega. Opaziš, da sodeluješ v opravljanju vedno manj in manj.
- Izguba zanimanja za destruktivne navade (razvade)
Razlika med kratkoročnim in dolgoročnim zadovoljstvom postane dosti bolj opazna. Določene stvari zaradi katerih se počutiš dobro v tem momentu (kot recimo opravljanje) ne vodijo v bolj pozitivno, zadovoljno razmišljanje na dolgi rok. In to postane očitno. Nesmisel vsega od skrbi pa do prenajedanja, kar ima negativni efekt na um, postane bolj jasen in preprosto začneš opuščati takšne navade eno za drugo.
- Manj stresa, več produktivnosti
Narediš več. Postaneš bolj efektiven kot nekoč, ker si bol prisoten, tukaj in zdaj. Ne zavračaš moment ali razmišljanje o tem kaj bi naj počel ali ne, ampak narediš kar je potrebno in to narediš dobro. Tako prinašaš sebi manj stresa in več veselja in zadovoljstva.
- Več sodelovanja, manj tekmovanja
Potreba po dokazovanju zbledi, ker se težnja k temu, da vse primerjaš (izgled, zaslužek...) zmanjšala. Kakršno koli nalogo imaš pred seboj postane bolj jasna, tudi 'naloga' življenja. Ker je manj potrebe po 'zmagi', se začne sodelovanje in opaziš, da v dejanjih ko pomagaš drugim, pomagaš tudi sebi.
- Hvaležnost
Čeprav ne nehaš slediti svojim sanjam, si manj sfokusiran na srečo, ki bi ti jo naj te sanje prinesle. Začneš ceniti manjše stvari v življenju, ki jih prej še opazil nisi. Bolj začneš opažati kaj je narobe in kaj prav na svetu in ta hvaležnost ti da energijo, da popravljaš slabo na svetu in pri sebi.
Komentarji