ŽIVLJENJE PRED DIAGNOZO
Navaden dan. Vse se vrti v istem začaranem krogu. Pogosto pozabljam nase, saj je treba poskrbeti za million stvari (dom, otroci, partner, pes, služba, skrb za starša …). V službi čutim nenehen pritisk in stres, naloge se kopičijo, nezadovoljna sem, brez resnične volje do dela. Delovni urnik se podaljšuje, pogosto delam dodatno od doma. Celo telo je v krču. Ne znam se več sprostiti. Neznam reči ne. Ne obstajam in se utapljam v razdajanju za druge. Čutim se ujeto, ankisozno, popolnoma izčrpano. Kričim v sebi, želim spremembo, ampak ne zmorem. Toliko stvari je treba narediti, dan je kratek, samo še skuham večerjo, pomijem posodo, pospravim kuhinjo … in se lahko končno odpravim na počitek. Ampak zdaj, ko je na trenutek vse umirjeno, si zaželim nekaj sladkega. Mmmm kako je prijetno grizljati okusno čokolado, tudi kakšen piškotek mi ne bo škodil, ne bom pojedla veliko. Sem takoj bolj sproščena. Pozno je. Ne morem zaspati. Peče me zgaga, tudi glavobol se je spet oglasil. Jezna sem nase, ker mi ponovno ni uspelo jesti zdravo. Ni časa. Vzamem zdravilo, da si olajšam neprijetnost v telesu. Življenje gre naprej. Ni ustavljanja. Jutri je nov dan.
Veliko ljudi živi na podoben način. Utapljajo se v obveznostih, zaradi hitrega tempa življenja ne skrbijo za svoje psiho-fizično zdravje, vsakodnevni stres in čustvene naboje nevtralizirajo s procesirano hrano, pijačo, kajenjem, gledanjem televizije, preveč kakršnekoli stimulacije ali s kombinacijo naštetega in ko začutijo bolečino, vzamejo zdravilo, dokler seveda gre, dokler se ne pojavijo kronične težave, ki jih ne morejo več utišati niti z močnejšo terapijo. In čeprav se na začetku tega ne zavedajo, se v enem trenutku zalotijo, da so ujeti v kletki lastnih življenjskih izbir, iz katere ne morejo pobegniti. Telo jih nenehno opozarja, da se je treba ustaviti, posvetiti sebi, začeti skrbeti zase, ampak po navadi te znake preslišimo in nadaljujemo z življenjem, dokler nas bolezen dokončno ne ustavi. Čeprav garanje prinese kratka materialna zadovoljstva ali le golo preživetje, v osnovi nismo izpolnjeni in srečni. Trpijo naši odnosi, živimo brez resnične ljubezni, prazni, žalostni, jezni, razočarani, v strahu, v skrbeh in bolni. Naučeni smo, da je treba biti nenehno zaposlen, da se ne ukvarjaš s seboj, da si ne privoščiš počitka in regeneracije, da slediš zastavljenim ciljem ne glede na to koliko so včasih nesmiselni in težko dosegljivi. In vse to se dogaja, ker smo notranje programirani in ranjeni že kot otroci. Dejstvo je, da nekateri zbolijo bolj zaradi fizične obremenitve telesa, drugi pa zaradi preveč čustvene nesnage, vsekakor je vedno prisotna kombinacija obeh faktorjev. Vse se začne s prešibkim prebavnim ognjem, ko nismo sposobni prebavljati določene hrane in čustev in se ustvarja veliko toksinov, ki se depozirajo v našem telesu. Telo je, kot mesto, ki dobro funkcionira, če celoten sistem dobro deluje. Recimo, kot je sistem za odvoz smeti. Vsak dan se proizvaja ogromno odpadkov, ki jih nekdo drug za nas odvaža, tako da naša hiša ni prenatrpana s smetmi. Tako je tudi s celicami. Celice vsak dan proizvajajo odpadne snovi, ki jih je treba izločiti iz telesa (toksini, bakterije, virusi, glivice, paraziti, stare in poškodovane celice …). Če imunski sistem deluje dobro, bo pobral ves ta odpadni material in ga, kot je to primer z navadnimi smetmi, zbral v določenih organih (recimo jetra in ledvice). Če je odpadnih snovi preveč bo preveč depoziranja le-teh nekje v telesu. Vsi imamo celice raka. To so slabe kopije celic, ki nastajejo iz različnih razlogov. Po navadi jih imunski sistem opazi, jih uniči in se v telesu reciklirajo ali izločijo, kot odpadni material. Ko pa imunski sistem ne deluje optimalno in ko se celice raka dobro skrivajo zaradi kemičnih mask, se ustvarijo pogoji za njihovo združevanje, tako da postanejo tumor.
Pred vami je priročnik, ki vas popelje na pot samoraziskovanja in razumevanja zakaj ste mogoče doživeli to izkušnjo in kako se je neravnovesje, ki se najbolj odraža na telesni ravni, zgodilo najprej na mentalni, psihični in dušni ravni.
Velikokrat slišimo: "raka sem dobila/dobil", a rak ni loterija. Naš imunski sistem nas vsakodnevno ščiti pred razvojem raka. Bele krvničke, ki se borijo proti kakršnemkoli vnetju v telesu, prepoznavajo abnormalne celice in jih odstranijo preden se razvijejo v tumor ali rak. Seveda, če so izpolnjeni pogoji za normalno funkcijo imunskega sistema. Z današnjim onesnaženjem na vseh nivojih (fizično, čustveno, mentalno …) je potrebno veliko zavedanja, samoljubezni in samonegovanja, da vzdržujemo psihofizično zdravje. Raka si na fizični ravni velikokrat pridelaš, na drugih ravneh pa celo izbereš sam. Mnogi onkološki pacienti ob tem, ko prejmejo diagnozo želijo samo, da jim napredna medicina tega raka odstrani, da bodo lahko "normalno" živeli naprej. Več zdravil, cepiv in medicinske oskrbe ni rešitev. Rak prinaša glasno in jasno sporočilo, da je potrebno spremeniti življenjski slog in življenje, če želimo da nam to telo služi še nekaj časa (razen, če si želimo iti skozi surovo izkušnjo, kar je pravica vsakega posameznika). Potrebno je spremeniti pogled nase, na svet in spremeniti svoje navade, rutine. Iz tega namena ima veliko uspešno ozdravljenih onkoloških bolnikov dva rojstna dneva v letu. Enega, ko so se rodili in drugega, ko so se po diagnozi rodili ponovno in zdaj živijo drugače. Spet zgodbe drugih pacientov, ki so po kirurških posegih nekako dobili svoje "normalno" življenje nazaj, pa za dejstvo, da je rak znanilec sprememb, velikega reseta in pospravljanja v življenju, odkrijejo šele potem, ko se diagnoze čez leta vrne ... nekaterim tudi po trikrat, dokler ne dojamejo sporočila.
In kakšno sporočilo nosi rak?
Nedvomno je vsaka velika življenjska preizkušnja čas, da začnemo pospravljati svoje življenje.
- pospravljanje v celicah
- pospravljanje odnosov
- pospravljanje čustev
- pospravljanje prepričanj
- pospravljanje doma
Priročnik ponuja razumevanje, potem pa holistični pristop, ki združuje znanja tradicionalnih medicin sveta in sodobnih pristopov k povrnitvni in ohranjanju ravnovesja.
Vsi imamo celice raka. Zakaj imajo nekateri potrjeno diagnozo, drugi pa z njim živijo, brez da bi vedeli in so "zdravi"? Naš imunski sistem je tisti, ki se bori z nezaželenimi virusi, bakterijami in tudi rakavimi celicami. Če jih sproti in uspešno pospravlja, ni nobenih težav. Ko ne more več in ko telo ne opazi, da se delijo mutirane celice, potem nastaja tumor leta in leta in po dolgih letih enkrat diagnoza. Zelo pozno pride do diagnoze, tega se je treba zavedati. Raka nisi ravnokar dobil, ko si zvedel zanj, imaš ga že leta poprej, pravzaprav imajo rakave celice v tem toksičnem svetu vsi.
TRENUTNA RESNICA IN SPREJEMANJE DIAGNOZE
Spomnim se stranke, ki je prišla k meni v svojih zgodnjih 40 letih, objokana in prestrašena zaradi diagnoze raka dojke. Cel njen svet se je sesul zaradi diagnoze, za katero še verjamemo, da pomeni hitro in bolečo smrt ali vsaj veliko trpljenja pri zdravljenju. Zdravniki pogosto niso dovolj sočutni, saj nimajo časa, da se resnično posvetijo človeku in izhajajo iz omejenih znanj, ki jih imajo o človeku. Ne zato, ker so slabi ljudje, zato ker jim sistem tega ne omogoča. Ko nam zdravnik pove, da smo zboleli za rakom je naša prva reakcija STRAH. In ta reakcija je povsem normalen odziv našega bitja, zakodiran od začetka človeštva, zato vedite, da ni človeka na svetu, ki bi odreagiral drugače, razen z zanikanjem, torej nepriznavanjem, da so to slišali in da to sploh obstaja.
Kaj narediti, ko izveš?
OBDOBJE PRVIH TEDNOV
Ko izveš za svojo diagnozo, tisti obisk takrat ... več kot te novice takrat ne boste prenesli, si slabo zapomnili, zato se ne obremenjujte, če niste prav zares slišali nič več kot samo to, da imate raka in da vam je to zamajalo ves svet.
Vzemite si čas, da predelate, sprocesirate novico. Po izkušnjah pacientov je najbolje, da si vzamete kakšen dan ali dva, da sami pri sebi ugotovite kako se počutite s tem (seveda vas bo strah, ampak najprej morate predelati sami) in potem poveste novice svojim bližnjim, kot želite. Nekateri povedo vsem, da si normalizirajo zadevo in to je dobro. Drugi raje obdržijo zase in se s tem sami ukvarjajo, tudi tako je dobro, če to ni odločitev iz zanikanja. V obdobju, ko dobite to diagnozo je čas, da začnete postavljati svoje meje, da postanete "sebični", ker zdaj pa je čas za vas in če ste prej ignorirali sebe in svoje telesne ter dušne potrebe, zdaj nimate več izbire, če izbirate življenje.
Vsak pozna zdravila in zdravilce za raka!?!
Danes obstaja mnogo informacij, ljudje se izobražujejo, podjetja iščejo zaslužke, tehnologija je šla naprej, tradicionalne metode so se prebudile in skoraj vsak vam lahko svetuje za kakšnega zdravilca ali zdravilo, ki vas bo rešila, da boste ozdraveli. Naj si bo kakšen šaman, noni, molitev, vodni kefir, pijavke, zdravilne frekvence, čaga, stradanje, tisto olje, tisti pripravek.
In najbolj stresna strategija je ponavadi, da se malo lotiš ene zadeve, malo druge, malo tretje, ker nekaj bo pa že delovalo. Nobene pa se ne lotiš zares. Ali pa se lotiš zate napačne kombinacije zadev.
Dr. Stossier je izjemen zdravnik, ki je na minuli konferenci za efektivno medicino nadvse poudarjam, kako je predvsem za rakave paciente pomembno, da imajo dobro pripravljeno strategijo. Strategija pa zaobjema tako navade, prehrano kot dopolnila in druga pomagala, pa seveda druge terapije.
Če samo jemljem neko dopolnilo ... bo dovolj?
Ne, ne bo dovolj. Bo pa dovolj, če bo to del strategije in če bo resnično pravilno izbrana, kot boste izvedeli v nadaljevanju.
Ali povedati bližnjim in kdaj?
Ko nam diagnosticirajo rakavo obolenje smo pogosto v stanju šoka, otopelosti, strahu, zavračanja, nezmožnosti, da resnično razumemo kaj se nam dogaja. Velikokrat ne vemo kaj si resnično želimo, ko se soočimo z izkušnjo, ki v nas prebuja občutke nemoči (vsaj v trenutku, ko dobimo informacijo o sami bolezni). Nekateri potrebujejo čas zase, za razmislek, sprejemanje, izbiro zdravljenja in samostojno pot skozi sam proces, drugi čutijo potrebo po podpori družine in prijateljev. Vse je seveda odvisno od tega kako sami živimo, kakšni so naši odnosi z bližnjimi, koliko je v teh krogih brezpogojne ljubezni, razumevanja, sprejemanja, prisluha in resnične podpore. Velikokrat družina in prijatelji zaradi lastnih prepričanj in strahu delajo močne pritiske, ki nas lahko še bolj zmedejo in obremenjujejo.
Posamezniki, ki se odločijo, da ne želijo deliti informacij o svoji bolezni z drugimi po navadi:
- niso pripravljeni, da bi govorili o njej
- strah jih je, da bodo s tem obremenjevali svojih bližnjih
- mislijo, da se drugi bodo oddaljili od njih zaradi bolezni
- če spregovorijo o raku, bo le-ta postal bolj realen
- ne želijo, da jih drugi tolažijo, obravnavajo drugače ali jih pomilujejo
Karkoli se odločite je prav. Pomembno je samo, da poskrbite zase, da jasno izrazite kaj si želite, če se odločite deliti to z drugimi. Zdaj ni čas, da se prilagajate, ugajate, ste ubogljivi, pridni, poslušni … Zdaj je čas, da izberete sebe in zadovoljite svoje potrebe. Če na tej poti ne boste imeli prave podpore, če vam bodo veliko svetovali, iskali rešitve za vas, vas tolažili ali zmanjševali vaše doživljanje trenutnega stanja … čeprav za nič od tega niste prosili, imate vso pravico, da postavite meje in poveste na kakšen način želite, da vam pomagajo na vaši poti do ozdravitve, če so tega seveda zmožni. Če se ne strinjajo z vašo odločitvijo zdravljenja in vas silijo v spremembo mišljenja, ki vas frustrira, jezi in vam povzroča stres in napetost, se brez občutka krivde umaknite od vseh toksičnih oseb. Spoštujete tudi to, da nekateri posamezniki niso sposobni nuditi pomoči in podpore zaradi lastnih notranjih strahov in programov in to je tudi treba sprejeti. Vedno se bodo našle osebe ali skupine, ki so vam lahko v pomoč takrat, ko jo boste potrebovali.
Prijatelji in družina nam seveda lahko zelo pomagajo pri zdravilnem procesu. Ko se obkrožimo z ljudmi, ki nas imajo brezpogojno radi (vključno z našimi živalskimi prijatelji) in ko začutimo moč ljubezni, se aktivira produkcija hormonov, ki krepijo delovanje imunskega sistema. Drastično se poveča produkcija oksitocina, dopamina, serotonina in endorfinov. To zmanjša vnetja v telesu, poveča pretok krvi, dotok kisika, poviša število beli in rdečih krvnih celic, T celic in naravnih celic ubijalk. Za večino ljudi, ki so preboleli raka, je ravno to bil ključen faktor, da so ozdraveli. Močne socialne povezave podaljšajo življenje rakavih bolnikov za 25 %. V študiji, v kateri so sodelovale ženske z rakom dojk, se je pokazalo, da so tiste, ki so imele boljšo podporo in širšo socialno mrežo zmanjšale riziko od smrti za osupljivih 70 %. Še posebej so zdravilni dotik, objem, cartanje in masaža, ki zmanjšuje občutek bolečine, ki enako aktvirajo produkcijo že omenjenih hormonov. Sprejemanje ljubezni drugih resnično pomaga telesu, da se pozdravi. Po drugi strani osamljenost zviša možnost za umiranje za 50 %.
Kaj bo zares pomagalo?
Pomagala bo vaša stategija. Vaša! Sestavljena tako, da pokriva vse nivoje našega fizičnega in duhovnega obstoja. Hkrati pa, da vse to kar boste počeli, vaša podzavest ne izpodbija povsem. Zato se morate o stvareh malo izobraziti in sebe opazovati kaj je tisto, kar vas pritegne, kaj sami čutite, da je za vas in kaj ni za vas. In to spoštujte. Morda je za vas ta občutek nov, ampak ravno v tem je namen vaše poti ... da začnete spoštovati sebe in že pot postavljanje strategije vam bo pri tem pomagala. Naša naloga pa je, da vam predstavimo čimveč različnih preverjenih opcij, nekaj konkretnih "muštrov" za celični (fizični) nivo ter nekaj predlogov za druge. Potem pa sami izbirate kaj resonira z vami, pa seveda tudi, kaj ste pripravljeni sami. Ker zadaj vsega je delujoče še ena plast psihogenetike in potem dušnega spomina, zato boste sami najbolj začutili tisto, kar bi vam lahko pomagalo. Ampak potem je pa treba pri tem vztrajat in biti potrpežljiv ter dosleden. Tukaj je namreč največ težav. Naredi se strategija, doslednosti in discipline pa zmanjka in rezultati niso takšni, kot bi lahko bili. Tukaj žal ni več prostora za deviacije, ali se greš ali pa se ne greš.
Vir: Jasmina Kandorfer in Jelena Dimitrijević iz priročnika DIAGNOZA RAK. Priročnik je na voljo brezplačno.
Dostop do priročnika: https://klepetobkavi.si/brezplacno/e-prirocniki-in-izzivi.html
Zgodilo se je tudi predavanje na temo raka, posnetek lahko prejmete brezplačno, napišite mail na info@klepetobkavi.si
Komentarji