Kaj ima kemična industrija z dogajanjem v vaši spalnici? Seveda se ne bi smeli vtikati v vaše spolno življenje ali osebno zdravje, omenimo pa naj, da kemično industrijo precej bolj skrbi zaščita lastnih interesov, kot pa vaše zdravje. Kako naj si drugače razlagamo podatke, da se 80.000 različnih kemikalij, uporablja pri proizvodnji raznovrstnih izdelkov, ki jih dnevno uporabljate. Za večino od njih nimajo nobenih podatkov, ali škodijo našemu zdravju ali ne. Mnoge med njimi pa dokazano povzročajo manj ali bolj hude zdravstvene težave, ki lahko vplivajo tudi na reprodukcijo in na vaše spolno življenje.
Kakovost in število spermijev je od leta 1940 močno upadlo. V primerjavi z letom 1940 se je gostota spermijev v spermi prepolovila, ravno tako odstotek normalnih spermijev, količina sperme pa se je zmanjšala za 20 odstotkov. Število neplodnosti se je od leta 1960 podvojilo, število raka na modih se je v zadnjih petdesetih letih povečalo za trikrat. Okvare na reproduktivnih organih so najpogostejše prav pri novorojenčkih moškega spola. Natančen vzrok teh sprememb sicer ni poznan, raziskave pa vedno bolj dokazujejo, da je vzrok v veliki količini škodljivih kemikalij, ki smo jim izpostavljeni vsakodnevno. Nerojeni otroci so še v materinem telesu izpostavljeni več kot 100 umetnim sintetičnim kemikalijam. Endokrine motnje so tako problematične prav zato, ker škodujejo posamezniku ravno v dobi njegovega najbolj občutljivega življenjskega obdobja (ob rojstvu, v puberteti, v fazi plodnosti,..). Na TEX navajajo: ”Posledice motenj endokrinega sistema so za ljudi strašne. Škodijo človeku, njegovim potomcem in populaciji ”. Škodljive kemikalije zmanjšujejo plodnost, zvišujejo verjetnost za nenormalno zgradbo moških spolnih organov in povišajo možnost raka na modih, povzročajo bolezni ženskih spolnih organov, razna vnetja, sindrom policističnih jajčnikov, neplodnost, zgodnji nastop pubertete, pripomorejo k manjšemu odstotku rojenih dečkov,… Če smo bili do sedaj pozorni le na kemikalije, ki povzročaja rakava obolenja, je skrb v prihodnje zagotovo v kemikalijah, ki povzročajo hormonske motnje. Določene rakotvorne kemikalije so v Evropi že prepovedane. Poleg poznanih kemikalij nastajajo vedno nove kemikalije in nove izvedbe že prepovedanih kemikalij. Zaradi mnogo faz proizvodnje izdelkov, transporta in skladiščenja je uporabo kemikalij popolnoma nemogoče nadzorovati in kontrolirati.
V zadnjih 60 letih je bilo večje število kemikalij, ki povzročajo hormonske motnje uporabljenih pri proizvodnji skoraj vsega, kar smo kupili. Tako se nahajajo v kozmetiki, čistilih, otroških izdelkih, gospodinjskih izdelkih, oblačilih in izdelkih za dom, pohištvu, računalnikih,… A šele zadnjih nekaj let so dokazali povezavo med kemikalijami in motnjami hormonov.
Če kupite jabolko iz ekološke pridelave, ga obdelate s konzervansi, emulgatorji, stabilizatorji- ali je pripravljena čežana še vedno ekološka? Samo pri obdelavi tekstila in izdelkov za dom se rutinsko uporablja preko 2000 kemikalij. Vem da menite, kaj je lahko tu strašnega, saj teh izdelkov ne uživamo. Nekatere od kemikalij med procesom izhlapijo, nekatere se ob pranju raztopijo v vodi (kar povzroči odpadne vode z visokim pH in temperaturo), nekateri delci za vedno ostanejo v izdelkih in se ob vsakodnevni rabi le teh sproščajo v okolje. Na ta način jih vnašamo v naše telo preko dihal, ob neposrednem stiku s kožo ali ob nenamernem zaužitju. Študija je bila narejena z zbiranjem in analizo hišnega prahu. Rudel (2001) poroča o prisotnosti ftalatov, ostankov pesticidov in policikličnih aromatskih ogljikovodikov v alarmantnih količinah, kar 0,5g na 1 kg prahu. Poleg tega so našli mnogo drugih spojin, za katere se v mnogih primerih domneva, da so endokrini motilci.
Že nekaj časa je znano, da nas morajo bolj kot same surovine skrbeti obdelave le teh. Na splošno precej pozabljamo na kemikalije, ki so nevidne in se na njih naše telo ne odzove takoj. Tako kot pri večini kemikalij, je za škodljivi učinek potreben zadosti velik odmerek. Če se zavedamo prisotnosti kemikalij v vseh izdelkih, ki jih dnevno uporabljamo, je bojazen seveda precej večja. Največ nevarnih kemikalij in barvil še vedno uporabljajo na Kitajskem, Tajskem, Bangladešu in drugih azijskih državah, kamor podjetja zaradi poceni delovne sile selijo proizvodnje in od tam uvažajo izdelke. Poleg oblačil prihajajo od tam tudi izdelki za dom (ležišča, odeje, vzglavniki). Kemikalije iz teh izdelkov, ki jih uporabljamo precej ur vsakodnevno se znajdejo v telesu, koži in dihalih v le nekaj minutah. Trg za uvoz tovrstnih izdelkov je popolnoma odprt, saj tem izdelkom v primerjavi z živili, kozmetiko, oblačil ne namenjajo še nobene pozornosti. Največji uporabnik spornih kemikalij je prav industrija, ki proizvaja zgoraj navedene izdelke. V katero smer gre napredek priča tudi dejstvo, da vsak dan nastajajo novi izdelki in da se namesto iskanja alternativnih opcij, mnogo denarja financira za promocijo kako te izdelke reciklirati. Zaradi tega potrošnik raje posega po njih, saj je s temi obljubami pomirjen, da z nakupom ne vpliva na okolje. Industrija je odgovorna za ustvarjanje surovin plastičnih materialov in so daleč največji porabnik naštetih kemikalij.
Večina ležišč je danes narejenih iz naftnih derivatov, sintetičnih materialov (prevleke ležišč), poliurethana in kemičnih dodatkov. Najbolj masovno prodajana poliuretanska pena obdana s tkanino iz poliestra izgubi v desetih letih uporabe polovice svoje teže. Kam ta teža gre? Poliuretan oksidira in ustvarja kosme prahu, ki se sproščajo v domu v zrak. Poliuretanska pena je med potekom proizvodnje onesnažena z glikolom, ki v času oksidacije proizvaja strupen ogljikov monoksid. Tako uporaba poliuretanske pene ne ustvarja samo zdravstveni problem, ampak tudi precejšnja tveganja za prihodnje generacije in okolje. Kako nevarna je priča dejstvo, da se ob sežiganju pene (recikliranju) v zrak sprosti kar 400 toksičnih proizvodov, od katerih večina dokazano povzroča raka. Podobno se lahko določene snovi sproščajo tudi ob nižjih temperaturah ob domači rabi.
Katere spojine so v izdelkih za dom in kako dokazano motijo vaš hormonski sistem?
Estri ftalati se uporabljajo kot mehčalci nekaterih tkanin in vplivajo na reproduktivni sistem ljudi kot tudi živali, ki pridejo običajno z njimi v stik takrat, ko te izdelke operemo in s tem kemikalije spustimo v podtalnico. Zaviralci gorenja, ki so pri določenih izdelkih v Evropi že pod kontrolo, se žal uporabljajo še vedno v mnogih izdelkih, ki na naše police prihajajo iz azijskih držav. Zaviralci gorenja motijo hormonski sistem, ki je bistvenega pomena za rast in razvoj človeka. Testi so pokazali, da ima kar 96% nosečnic v krvi te toksine. Nonilfenol etoksilat deluje kot motilec hormonov. V okolju ostane dolgo časa in se nabira v človeškem in živalskem tkivu. Odkrit je bil v kar 50 izmed 82 tekstilnih izdelkih. Triklosan lahko deluje kot estrogen in stimulira rast celic raka dojke. Spodbuja odpornost proti antibiotikom, kar lahko ovira zdravljenje bakterijskih okužb. Razpade v vrsto dioksinom, ki je izjemno nevaren toksin. Triklosan je sintetična protimikrobna spojina, ki se uporablja za uničevanje bakterij- antibakterijska ležišča, vzglavniki, odeje, spodnje perilo, mila, losjoni in drugi izdelki. Etilen oksid je pomembna industrijska kemikalija, ki se uporablja predvsem pri proizvodnji drugih kemikalij in kemičnih izdelkov, kot so poliester, topila, detergenti, poliuretasnke pene. Prav tako se uporablja kot fumigant, sterilizator, za zatiranje plesni, pršic in drugih škodljivcev. Ftalati, ki so pri določenih otroških izdelkih že prepovedani, se še vedno na veliko uporabljajo med proizvodnjo ostalih izdelkov. Perfluorirane kemikalije, ki naj bi povročale neplodnost pri moških in ženskah se uporabljajo za izdelavo teflonske posode, oblačil, oblazinjenih izdelkov, ki so odporni na madeže in vodo. Pesticidi in insekticidi so povezani z nižjimi ravnmi testoserona in drugih spolnih hormonov. Najdete jih v hrani, izdelkih za dom iz konvenviconalnega bombaža, izdelkih z zaščito proti pršicam,…
Pri ljudeh lahko izpostavljenost nekaterih kemikalij povzroči mutacije, raka, reproduktivne in razvojne motnje, škodljive nevrološke in imunološke učinke in druge poškodbe. Reproduktivni in razvojni učinki so skrb zaradi pomembne posledice za pare, ki želijo zanositi in zaradi izpostavljenosti do nekaterih snovi v kritičnih obdobjih.
Vprašajmo se. Ali so obdelave materialov za zaščito pred pršicami res zdravstvenega pomena ali so le odlična marketinška poteza prodajalcev izdelkov? Ali nas dišeči izdelki, na katerih spimo res zazibajo v prijeten spanec ali gre le še za eno pogruntavščino zaradi katere ljudje kupujemo več? Ali res moramo z nanosrebrom (delci se v nano velikosti sprehajajo tudi po našem telesu) varovati svoje telo pred bakterijami in s tem zavirati plasti koristnih mikroorganizmov, ki jih imamo na koži in nas varujejo pred vdorom patogenov?
Koliko” inovativnih” izdelkov smo na račun lastnega zdravja še pripravljeni kupiti?
Recepte za naravna čistila, ki ne škodujejo našemu zdravju najdete v knjigi Prehrana, lepota, čistoča:
Komentarji