Že leta se s partnerjem raje kot na dopust v resort in hotel, ki se ponaša s 4+ zvezdicami, podava na potovanje, ki ni dopust. Potovanje je dejansko “hard work” in tega se je treba zavedati, sicer se znajdeš v situaciji, ko bi najraje obupal in šel domov. Tudi meni se je to že zgodilo, ko imaš vsega enostavno dovolj.
Tudi letos naju je pot zanesla do deževnih gozdov, kjer je svet povsem drugačen. Kar opažam je to, da ko nekaj časa preživiva v deževnih gozdovih, se resnično začenjam spraševati, kje pravzaprav je džungla .. v mestu ali v deževnem gozdu … Pa pustimo zaenkrat to …
Tokrat naju je pot zanesla tudi v Sepilok, kjer se nahaja eden izmed štirih rehabilitacijsih centrov na svetu za orangutane. Ganljivo je videti njihov trud, da bi poškodovane ali zapuščene orangutane vrnili nazaj v divjini, v 66%primerih pa jim to tudi uspe.
Poleg rehabilitacijskega centra, pa se nahaja tudi rezervat za sončne medvede (sun bear), ki veljajo za najmanjše medvede na svetu, zato so priljubljeni kot hišni ljubljenčki, kar pa je problem, saj to spodbuja lov na mladiče, ki poteka tako, da mamo ustrelijo, mladička pa vzamejo. Temu sledijo meseci zadovoljstva, ko pa medvedek malo bolj zrase, ga vseprevečkrat zaprejo v kletko in naj pozabijo.
Srce se mi je trgalo ob zgodbah sončnih medvedkov, ki so jih v centru rešili, jih oskrbeli in jih skušajo pripraviti nazaj za življenje. Center je ustanovil mladi biolog, šele nekaj let nazaj pa je začel center delovati tudi za javnost, tako sem se zelo navdušila nad posvojitvijo tako orangutana kot sončnega medvedka, kjer jim s finančno donacijo pomagaš, da oskrbijo pomoči potrebne živali.
Kar me je zelo presenetilo je tudi to, kakšen vpliv imamo ljudje na živali. Orangutani in sončni medvedki namreč v družbi ljudi prevečkrat pozabijo na to, kdo v resnici so in se obnašajo povsem drugače. Ne samo to, kako pomembno je okolje, v katerem žival (pa tudi človek) odrašča. Sončni medvedek Pulli je imel v rezervatu na Voljo ogromno gozdno površino, pa vendarle je hodil bolj ali manj v krogu, saj je odraščal v kletki in drugega ne pozna …
Tudi človek se lahko veliko nauči o tem … kot pravi tista zgodba o sloni, ki ga kot majhnega priklenejo ob drog. Takrat poskuša, vendar mu ne uspe, saj je še premajhen. Ko zraste, pa tako nikoli več niti ne poskusi, čeprav bi mu z lahkoto uspelo.
Smo tudi mi ljudje tisti, ki smo okovani, pripeti z verigami, s premajhnim miselnim prostorom, da bi videli resnični svet? Za razmislit ….
Kaj ti še ne povedo, ko greš v deževni gozd?
Odvisno kam greš, ampak …. jah, veliko dežuje, je vlažno, soparno, izjemno vroče, povsod nekaj leti, leze, nastanitve so obupne, a vendar ima nek svoj čar, ki ti ponudi drugačno razumevanje sveta, drugačen pogled na svet.
Predvsem pa ti pokaže, kje je razum. Kajti v sodobnem modernem svetu jaz osebno razuma več ne vidim. Človek škoduje človeku. Sodišče je zadnji prostor, kjer najdeš pravico. Bolnica zadnji prostor, kjer najdeš zdravje. Ukvarjamo se s poletnimi trendi in barvami, medtem ko bi se morali s problemi praznih gozdov, podnebjem in samooskrbo. A v naravi vendarle vlada Razum. Vse je razumno, logično, preprosto, enostavno, saj prihaja iz Enosti. Prav vsak bi moral doživeti deževni gozd, vsaj za nekaj dni.
Tudi pogled na 10 + metrske praproti, benjamini in druge rastline, ki jih imamo pri nas za “sobne”, ti dajo misliti in potem se ti tiste doma kar malo smilijo, saj veš kakšen potencial je v njih, ti pa jim ga ne moreš omogočiti.
Če bi želeli tudi sami preveriti rehabilitacijski center za orangutane, posvojiti orangutana in jim pomagati pri oskrbi (celo volonterske programe imajo), potem poglej tukaj:
https://www.orangutan-appeal.org.uk/about-us/sepilok-orangutan-rehabilitation-centre
Še bolj pa te prosim, da širiš informacijo o sončnih medvedkih, ki so premalo poznani, a tudi na robu izumrtja … tudi tem medvedkom lahko pomagaš, več informacij pa najdeš tukaj:
http://www.bsbcc.org.my/
In da, na potovanju se marsikaj dogodi. Tako moraš biti pripravljen. Jaz imam s sabo vedno mumijo, B complex (obvezno!!!), živico, multivitaminski dodatek za podporo telesu (ki ga tudi sicer jemljem redno) ter dobro olje za obraz (Pomlajevalno olje vrtnica), aloe vero, obliže, ingverjeve tablete proti slabosti … In koliko spakiram za takšno potovanje? RES minimalno. Dvoje kratkih hlač, ene dolge hlače, dve obleki, 7 kratkih majic in 7 spodnjic ter 1 nedrček in 1 par kopalk ter dežni plašček in ena dolga majica. Kot obutev pohodniške čevlje, japonke in superge. Za dva meseca je to več kot dovolj, verjeli ali ne. Ko pa pridem domov, sem v šoku … kar ne vem, kaj naj oblečem, saj imam kar naenkrat toliko izbire. Bi človek mislil, da je to boljše, pa ni!
Dejansko je veliko lažje živeti z manj izbire pri oblačilih, saj ne kompliciraš za brezveze ter svojo energijo usmerjaš kam drugam ….
Komentarji