Jeza je eno izmed osnovnih in enostavnih čustev. Plutchik je jezo opredelil kot čustveno doživljanje ob oviri, Sheila Videbeck pa opisuje jezo kot močno neprijeten in emocionalni odziv na zaznano provokacijo. Osebnostna poteza, ki izhaja iz jeze, je po Plutchiku agresivnost. Čustvo jeze ima tudi fizično komponento, kot so zvišan srčni utrip, povišan krvni tlak in sprememba nivoja adrenalina ter noradrenalina. Navzven se izraža predvsem v obraznih izrazih, govorici telesa, psihološkimi odzivi (npr. obrambnimi mehanizmi) in včasih tudi z vedenjem - agresijo. Ljudje in živali se na primer začnejo oglašati glasneje, poskušajo izgledali fizično večji, kažejo zobe in strmijo. Vsa ta vedenja, povezana z jezo, so zasnovana zato, da posvarijo tiste, ki jim jezo zadajajo, da prenehajo s tem vedenjem (obrambna vloga čustva). Jeza je čustvo, ki ga ljudje najslabše nadzorujemo; konstruktivno soočanje z njo je veščina, ki se je je treba naučiti. Običajno jo pojmujemo kot negativno čustvo, vendar pa to ni vedno nujno tako. Konstruktivna je takrat, ko nam pomaga, da se postavimo zase, spremenimo neustrezen odnos ali pa uveljavimo svoje mnenje.
Jeza je tudi čustvo, ki rani, zaradi nje človek udari, se maščuje, joka, postane depresiven ali ustvarjalen. Vsi zelo dobro vemo, kako je, če smo jezni. Zaškripamo z zobmi, stisnemo pesti, srce nam začne hitreje biti, naše telo postane togo.
Prime nas, da bi zavpili, kaj vrgli, razbili, da bi nekaj fizičnega storili, da bi se ta naša jeza umirila. Po navadi nas razjezijo ljudje v naši okolici, včasih živali ali pa stvari, ki se nam dogajajo.
Vzemimo si čas za razmislek. Premislimo, kaj nam jeza v določenem primeru sporoča, kaj nas moti, kaj moramo izreči, narediti ali spremeniti, da bomo pomirjeni s sabo in z drugimi. Naj bo jeza naš kompas za iskanje možnih sprememb v svojem življenju. Kadar smo je jezni, ni prizadeto zgolj naše razpoloženje. Jeza ima vpliv na naše odločitve, dejanja in na zmožnost početja stvari. Precej očitno je, da ne želimo, da je jeza tista, ki pretehta naše odločitve. Jeza ne vpliva zgolj na nas, ampak tudi na ljudi okoli nas.
»Ko si jezen, štej do 10 preden spregovoriš. Če si zelo jezen pa do 100.« -Thomas Jefferson
8 stvari, ki jih ne stori, kadar si jezen/a:
- Ne premlevaj jeze
Kadar premlevamo nekaj, kar nas je spravilo v jezo, lahko vodi v neskončno spiralo čustev. Pretirano razmišljanje o situaciji lahko vodi v pretiravnje in ustvari samo še večjo nejevoljo. Namesto tega poskusi raje direkten in spoštljiv pogovor z vpleteno osebo.
- Ne posegaj po hrani
Čustveno prenajedanje ni nikoli dobra ideja. Kadar imamo krizo ponavadi ne posegamo po korenčku, ampak po hrani, ki nas potlaži. Ki pa ni nujno dobra za naše telo. Prehranjuj se premišljenu, tudi kadar si v stanju, ko se zdi to skoraj nemogoče. Vdih izdih. Ponovljaj tako dolgo, da se pomiriš pa bo šlo naprej lažje.
- Ne skrivaj jeze
Čeprav se je lažje ukvarjati z jezo, če jo skrijemo, lahko ima to velik efekt na naše zdravje. Študije kažejo, da to početje poviša tveganje za srčne bolezni in na splošno vpliva na naše zdravje. Čeprav je skrivanje jeze slabo, to še ne pomeni, da pokažeš jezo vsem na pogled. Vzemi si čas in predelaj jezo v miru in premišljeno.
- Ne zaspi, če si še vedno jezen
Včasih mislimo, da nam bo lažje, če jezo prespimo in bo zjutraj boljše. V resnici pa je ravno obratno- če gremo spat jezni bo to samo še okrepilo naše občutke in zjutraj se bomo počutili slabše.
- Ne odidi za volan
Kadar smo jezni, se nam zmanjša koncentracija, kar pa lahko vodi do slabih odločitev na cesti. Izberi raje hojo, ki ima tudi pozitivni učinek na telo kot oblika vadbe.
- Ne nadaljuj s kreganjem
Kadar smo jezni, težko predstavimo naše mišljenje racionalno in smiselno. Pogosto izrečemo besede, ki jih bomo kasneje obalovali. Če zapustimo agrument, še ne pomeni, da je končan. Pomembno je, da se pomirimo in nadaljujemo s sporom, ko bo naš um bolj umirjen in ko vse v miru premislimo.
- Ne deli svojih občutkov na socialnih omrežjih
Karkoli objavimo na spletu, ne moremo vzeti nazaj. Tako kot kreganje na vrhuncu jeze lahko vodi v obalovanje, tako je tudi z deljenjem na socialnih omrežjih. Seveda, objavo lahko izbrišeš. Vendar, ko je enkrat zunaj, je zunaj.
- Ne piši osebi s katero si v sporu
Tako kot objavljanje na socialnih omrežjih, tako je tudi z smsom ali z e-mailom. Ko je enkrat poslan, ga ne moremo izbrisati. Medtem ko je pisanje v dnevnik dobra ideja za soočanje z jezo, je pošiljanje teh občutkov nekomu dosti slabša. Napiši e-mail in ga shrani ali izbriši. Karkoli narediš, samo pošlji ga ne. Ko se čustva pomirijo, se lahko vrneš k e-mailu.
Komentarji