Naše izbire in delovanje so posledica izkušenj – veliko teh izkušenj pa je travm … Že Freud je rekel, da je vse posledica otroških travm in odnosov v primarni družini oz. da ti primanjkljaji (travme) potem vodijo naše življenje … Travma tudi niso samo zanemarjanje, hudi pretres, smrt, zločini, zlorabe itd. – travme imamo v neki meri praktično vsi (otrok zboli in mora v bolnišnico – bolezen in odsotnost staršev so lahko recimo ena travma; vzgojiteljica te pozabi v razredu, prepir staršev …). Otroku do 6. leta nameč v stiski možgani delujejo po posebnem načinu, zaradi česar se spomini ne zapišejo enako, kot bi se sicer. Ostanki teh bolečih spominov ostanejo v telesu in odreagirajo na trigerje v kasnejši dobi. Zato se torej travme tudi vmešavajo v naše odraslo življenje.
5 znakov travme
-
Večje težave v partnerskih in drugih odnosih
Znak travmatiziranosti: izbiranje nezanesljivih, nevarnih, zasvojenih partnerjev (in nezmožnost prekiniti taki odnos).
-
Težave z izražanjem čustev in reguliranjem čustev
Pretirane emocije, dramatizacija ali popolna otopelost. Večinoma smo ob trigerjih, ki sproži travma, eksplozivni ali pa popolnoma neodzivni. Ne znamo rafinirati čustev.
-
Zasvojenost
Tako kemične kot nekemične zasvojenosti.
-
NIzki občutki lastne vrednosti
Slaba samopodoba, nizki občutki lastne vrednosti in na drugi strani občutek večvrednosti – in vse to lahko vodi v nedoseganje ciljev.
-
Nerazumevanje mej
Neprimerno poseganje v odgovornost drugih, pričakovanje, da se bodo drugi spremenili za nas (ali obratno – mi za druge).
V primeru hudega stresa priporočamo:
Adrenal podpora, kombinacija adaptogenih rastlin za boljši stresni odziv.
Komentarji