Gledalec opozarja: duhovna moč, koronavirus in znanje o mikroorganizmih! Vredno branja!

Ste edina televizija, ki zavestno in uspešno predstavlja in širi znanja o duhovni dimenziji našega življenja. Ta čas, ko "nas ogroža" ta grdi virus, ki je bolj nevaren od klasične vojne (Janša) in največji sovražnik človeštva (svetovna zdravstvena organizacija) je to še posebej pomembno. Virus je ustvaril človek in vso histerijo, ki jo spremlja, ko se po svoji naravni poti širi, ustvarja človek. Pa ne človek svetlobe, ki se zaveda svoje duhovne in fizične dimenzije, pač pa človek teme, zavesti, ki pozna le fizično dimenzijo in moč strahu, prisile in nadvlade. Iz te kolobocije lahko izidemo le, če bodo prevladali svetloba, znanje, ki izhaja iz duhovne dimenzije, ter znanje, ki ve, kdo je človek in kaj življenje. V tej želji vam pošiljam kratek tekst, ki govori o človeku in mikroorganizmih. Vsebina je preobširna in za večino nerazumljiva, da bi jo podali v dvajsetih minutah v razgovoru ob kavi. Pa tudi tisti, ki jih bo vsebina pritegnila bi potrebovali širšo razlago in vedenja, da bi sami naredili korak k svetlobi svoje zavesti. Bil bi vesel, ne zaradi mene, pač pa zaradi širjenja svetlobe, če bi vsebino objavili na svoji spletni strani, vem, da je obiskana, in tako širili znanje svetlobe ljubezni. V ta namen v priponki pošiljam zgoščeno vedenja o človeku in mikroorganizmih in moči misli, dobrih ali slabih. Strah ubija človeka in le znanje ima moč, da ubija strah.

Hvala

Silvester

V članku izražena mnenja in stališča so osebni pogled in tako ne izražajo stališč oddaje Klepet ob kavi. 

Človek in mikroorganizmi

V človekovem telesu predstavljajo mikroorganizmi (virusi, bakterije in glivice) deset odstotkov mase in število njihovih celic je nekajkrat večje od števila celic celotnega telesa. To nam pove, da so mikroorganizmi del nas, da brez njih ni življenja.

Mikroorganizmi imajo v življenju nepogrešljivo vlogo. V našem telesu, v našem prebavnem sistemu mikroorganizmi poskrbijo, da zaužito hrano predelajo v take strukture, da jih lahko kri transportira do celic telesa. Enako funkcijo opravljajo mikroorganizmi v zemljinah v konicah korenin rastlin, da te lahko črpajo hranljive snovi za svojo rast. Brez energije hrane naše celice ne bi prejemale dovolj energije za svoje nenehno obnavljanje in razvoj. Človek je ta čas še na takem nivoju razvoja zavesti, da vibrira na nizkih vibracijah, ki ovirajo, da bi prejemal dovolj izvorne življenjske energije iz vesolja (rastline jo prejemajo s sončnimi žarki in se v celicah klorofila spreminja v molekule) za vse, kar v življenju počne. To pa je za ustvarjanje misli, za gibanje in nenehno obnavljanje in razvoj celic. Na svetu živi vedno več ljudi, ena je v Sloveniji in je tudi izdala knjigo o teh svojih izkušnjah, ki živijo v harmoniji, zdravi brez uživanja hrana., ker jim notranja harmonija zagotavlja nemoten in obilen dotok življenjske energije.

Druga funkcija mikroorganizmov na planetu Zemlja je, da umrle organizme razgradijo v osnovne nižje strukture. Brez njih bi drevesa tudi po končani rasti stala nespremenjena v gozdu in pokopana telesa bi ohranjala svojo podobo ob smrti. Že samo ti dve dejstvi o vlogi mikroorganizmov nam povesta, da so mikroorganizmi osnova življenja, da so funkcije, ki jih opravljajo mikroorganizmi del celotnega harmoničnega in usklajenega razvoja vsega življenja na zemlji, da nikogar ne napadajo iz zlobe ali pohlepa in nikogar ne ogrožajo v njegovem življenju.

Zakaj se jih človek potem tako boji, zakaj se na svetu ustavlja ustaljeno življenje samo zaradi drobcenega virusa, ki povzroča pljučnico?

Strah vedno izhaja iz nevednosti. Nevednost pa je stanje naše zavesti,  ki premore le znanja, pridobljena s fizičnimi čutili iz fizične dimenzije. Znanost spoznava zakonitosti in procese življenja s pogledom iz fizične dimenzije življenja. Vse, kar pravi znanost, je res in je prav. Ni v zmoti. Vendar to, kar ponuja znanost, ni vse. V življenju je še veliko drugih zakonitosti, ki uravnavajo razvoj življenja. Nepoznavanje njih je nevednost.

Človek in življenje nista samo fizična dimenzija. Vse, kar tvori vesolje, je duhovna in fizična dimenzija in vse, kar se v vesolju, torej tudi v našem fizičnem telesu, naših mislih in naših ravnanjih, manifestira kot fizični pojav, vedno izhaja iz duhovne dimenzije. Duhovna dimenzija življenja ni nekaj nad ali izven fizičnega. Vse je eno in eno je vse.

Vse, kar je vesolje, je nastalo iz misli najvišje zavesti Izvora. Veliki pok, pravi znanost. Kaj več ne ve. Vse strukture življenja ustvarjajo misli. Tudi atom kisika, ko se z vibracijo misli veže z ogljikom enakih vibracij. Znanost ne ve pravega odgovora, kaj je misel, kako jo ustvarjamo, od kod znanja in od kod energija za misel. Govori le o neki kvantni fiziki. 

V uvodu sem napisal, da človek za svoje življenje nenehno prejema življenjsko energijo Izvora. Proces, v katerem je nastalo življenje, je nenehen. Prav ta energija je tista, ki predstavlja misel. Znanje misli daje naša zavest, naš duh pa energijo za vibracijo. Vibracija izvorne energije pa je informacija.  Misel je torej duhovna dimenzija. Vse, kar počnemo, kar govorimo in kar delamo, izhaja iz naših misli. Misel je vibracija in znanje, ki jo, ko jo ustvarimo, ustvarimo pa jih okrog 70.000 na dan, prejmejo tudi vse naše celice telesa. Posamične sprejemajo tiste, ki imajo v svojem DNK znanju enako esenco kot je esenca misli. V celicah našega telesa se energija in znanje misli zgosti v strukturo molekul. Torej naše misli skupaj z izvorno energijo (bioenergijo), ki je tudi znanje in informacija), ustvarjajo nenehno obnavljanje in razvoj naših celic. Ta je lahko harmoničen, kar ohranja izvorno strukturo celic in s tem zdravje našega telesa, ali pa je neharmoničen. Neharmoničen razvoj naših celic je bolezen, so bolezni. Neharmonične, rečemo jim tudi slabe misli, ustvarja človek iz znanj zapisanih v zavesti, ki so nizkih vibracij in pridobljena iz fizične dimenzije s petimi fizičnimi čutili in neharmonična z izvorno energijo. Neharmonična zato, ker je naša zavest še vedno polna nevednosti znanj o tehnologiji življenja, ki jih ima duša. Ker so zapisi v zavesti neharmonični, so tudi misli neharmonične.

Če smo v uvodu spoznali, da so mikroorganizmi del nas, da so za življenje nepogrešljivi in da z njimi živimo večji del življenja v harmoniji in brez strahu, da nas bodo pokončali, potem je prav, da spoznamo, zakaj nas začnejo ogrožati. So mikroorganizmi sami v svoji naravi slabi, hudobni in napadalni, kot to razume človekova neharmonična zavest, ali je vzrok v nas, ker smo postali neharmonični, ali pa je svojo strukturo spremenil mikroorganizem?

Ko se naše celice obnavljajo in razvijajo neharmonično (te procese ni mogoče opazovati iz fizične dimenzije, ker so izven časa in prostora), tudi oddajajo neharmonične informacije in tako energijo. To pa je informacija za mikroorganizme, da v celicah opravljajo svojo naravno vlogo. Tako kot glivica gobe v gozdu začne razkrajati bolno drevo v gozdu, zdravo, harmonično nikoli, tako začnejo proces razgradnje celic človekovega telesa mikroorganizmi, ko jim celice pošljejo tako vibracijo (informacijo). V bistvu jih povabijo v goste.

Ker ima vsaka celica v svojem DNK znanja, da ustvarja harmonijo se odzove na »napad« mikroorganizma. Znanje celic, da s svojim nenehnim razvojem in obnavljanjem ustvarjajo harmonijo, je obrambni sistem. Če je njena struktura (zapisi in znanje v DNK) še dovolj naravna in prejema dovolj življenjske energije (ne hrane), se v svoji molekulski strukturi prilagodi, ustvari ponovno harmonijo z mikroorganizmom. Ta proces je izven časa in prostora in potrebuje več življenjske energije kot za opravljanje svoje naravne funkcije v organizmu. V tem procesu se zato sprošča energija. Telo dobi vročino. Vročina je vedno znak, da v našem telesu potekajo procesi ustvarjanja notranje harmonije, da je aktiviran obrambni mehanizem. Magnetna resonanca to nazorno pokaže.

Če je bila celica v toku svojega nenehnega razvoja deležna veliko neharmoničnih misli človeka, potem je dokaj spremenjena in je proces ustvarjanja harmonije daljši in zahteva več življenjske energije. Tu pa se pojavi problem, ker človek, ki ustvarja neharmonične misli in s tem slabe energije, z njimi maši energijske kanale (čakre) skozi katere teče v strukturo telesa življenjska energija. V takem stanju pride do tega, da celica ni sposobna najti harmonije in tudi ne opravlja svoje osnovne, naravne funkcije, ker nima zadostnega dotoka življenjske energije. To pomeni, da ji zaradi neharmoničnih struktur molekul, ki jih ustvarja človek z  neharmoničnimi mislimi, peša znanje in zaradi slabih energij peša dotok življenjske energije. 

Primer:

Strah in druge slabe misli, ki jih ustvarja človek, ustvarjajo neharmonično obnavljanje in  razvoj pljučnih celic. Razvoj pomeni spreminjanje znanja, zapisanega v DNK. Ta proces vodi do ustvarjanja rakavih celic. Celice se spremenijo tako, da ne znajo več opravljati osnovne naravne funkcije.  Zato slabi funkcija pljuč, da polni kri s kisikom. Zaradi tega celice telesa prejemajo premalo kisika, kar povzroča, da se iz celic ne odvaja ogljik, ki nastaja v procesu nenehnega obnavljanja vseh celic telesa. Ob nastajanju novih molekul v celicah se stare razgradijo. Ogljik je ena od  struktur molekul celic. Človek je zato brez volje, moči za ustvarjanje misli in za fizično aktivnost, utrujen. Vse to je znak, da celice nimajo dovolj življenjske energije, da bi opravljale svojo življenjsko funkcijo.

V takem stanju vibracije, ki jih oddajaje celice pljuč, privabijo viruse, da začnejo opravljati funkcijo »razgradnje celic«. V tem primeru ni prišel virus napadati, pač pa smo ga sami povabili, ker smo s svojimi mislimi (ne ravno trenutnimi, pač pa skozi dolgi čas) ustvarili neharmoničen razvoj in celice vibrirajo podobno kot ob smrti, brez življenjske energije.

Ko pripeljemo razvoj svojega telesa tako daleč se pojavi nova težave. Ker se morajo celice pljuč odzvati na vibracije in energijo virusa, da bi ustvarile ponovno harmonijo to še dodatno slabi opravljanje funkcije celic v telesu. To vodi v smrt, ko duša zapusti telo. 

Smrt pa ne nastopi zaradi virusa, pač pa zato, ker celice pljuč ne polnijo krvi z zadostno količino kisika, ki bi odvajal ogljik iz vseh celic telesa. V bistvu se celice telesa zadušijo. 

Obrambni mehanizem ni kot boj na Kosovem polju, boj za zmago ali smrt, kdo bo drugega, pač pa je obrambni mehanizem naših celic proces, v katerem se celice prilagodijo, najdejo harmonijo s »Turki«. Tudi vsi drugi  procesi v naravi niso borba za obstanek, kot razume človeška nevedna zavest ega, pač pa nenehno ustvarjanje harmoniji. Edina stalnica v življenju je namreč, da se vse nenehno spreminja, da se nenehno spreminjajo informacije sveta in da vsaka struktura življenja nenehno prejema nove informacije in se prilagaja spremembam.

Kot vsaka celica, kot vse v tem vesolju, imajo tudi mikroorganizmi svoj obrambni sistem. To pomeni, da ima znanja zapisana v svojem DNK, da enako kot naše celice ustvarja harmonijo s strukturami, ki ga »napadajo« in s spreminjanjem svoje notranje molekularne strukture DNK ustvari z »napadalcem« harmonijo. Življenje ni nič drugega kot neprekinjen proces ustvarjanja harmonije znotraj vsake strukture in s tem harmonije v vesolju.

Znano je, da bakterije po določenem času »zdravljenja« z antibiotiki postanejo odporne na to vrsto antibiotika. Zdravljenje z antibiotiki ni naravni proces, ker ubija bakterije, težav v telesu pa ne povzroča bakterija, pač pa človek, ki je v sebi ustvaril tako energijsko strukturo, da je bakterija pričela opravljati svojo naravno funkcijo. Enako se dogaja v laboratorijih, ko se mikroorganizem spremeni, ker je to njegov obrambni mehanizem, ker to zna, ker ima znanje v zapisu DNK. Tako spremenjen mikroorganizem pa postane večji problem, če zaide v človeško telo, ker ga ta ne pozna. 

Ko tak mikroorganizem pride v polje naših celic, ko z dihanjem vdihnemo, recimo, koronavirus, ga zato naše celice prepoznajo kot »tujek« in sproži se obrambni mehanizem, kot je bilo prej prikazano. Ko človek preboli tako virozo, postane imun na virus. To ne pomeni nič drugega, kot to, da so celice pljuč njegovega telesa spremenili svojo molekularno strukturo, dogradile znanje svojega DNK, tako da so v harmoniji z virusom, ki je mutiral. Vsak organizem, vsaka celica, ki ima dovolj izvornega znanja in dovolj življenjske energije, to zmore brez drugih zapletov.  Zato bi se morali ljudje, ki so zdravi in polni energije, veseliti srečanja z novim virusom, ker bi postali imuni in v letih, ko jim bo imunski sistem opešal, ne bi bili ogroženi. Zakaj in kako je že obrazloženo.

Kaj se lahko  človek varuje pred boleznim? 

Najprej mora človek spoznati in sprejeti dejstvo tehnologije življenja, da vse bolezni ustvarja izključno sam, da mu lahko drugi samo pomagajo pri lajšanju simptomov bolezni in da je zdravje odvisno od njega samega. Da je edino pravo in naravno »zdravilo«, da ustvarja svobodno zavest z njo notranji mir, harmonijo in z njo srečo. To ohranja zdravje. Ni človek srečen zato, ker je zdrav, pač pa je zdrav zato, ker je srečen. Sreča pa je stanje harmonije. Harmonija pa je, ko v nas ni slabih misli in občutkov.

Svobodna zavest pomeni, da človek uspeva iz nje odslavljati tiste in take miselne percepcije (miselne vzorce, prepričanja, navade, norme, slabe izkušnje in podobno miselno navlako), ki v njem ustvarja slabe misli. To so misli strahu (stres je najbolj intenzivna oblika strahu), jeze, zamer, kritiziranje, obsojanja, sojenja, egoizma, vsiljevanja svojega prav drugim in podobne. Vedno, kadar ustvarjamo slabe misli naš obrambni sistem preko hipofize in žlez ustvarja take in tiste hormone, ki v nas ustvarjajo slabe občutke. Zato se zavejmo, da s slabimi občutki ustvarjamo slab razvoj naših celic in bolezni. Če smo jezni na nekoga, je enako, kot da popijemo čašo strupa in pričakujemo, da bo to škodovali njemu.

Žal so današnja kolektivna zavest, ideologije, vsi ekonomski, finančni,  socialni, izobraževalni in drugi sistemi, tudi športna tekmovanja, taki, da temeljijo na vladavini strahu in je tu izvor stanja ujete zavesti in strahu vseh ljudi. Zato je tu vzrok takega porasta stresa in vseh vrst bolezni. Zato smo v paradoksu, da medicinska znanost napreduje hitro, kot še nikoli, a se tudi bolezni razvijajo hitreje kot kdajkoli.

Zavest osvobajamo tudi tako, da sprejemamo nova in nova vedenja o nas samih, o naši duhovni in telesni dimenziji, kdo sem človek in kaj je življenje. Taka znanja dvigujejo našo zavest in presegajo znanja nižjih vibracij, ki ustvarjajo slabe misli. Delček tega je v tem zapisu. Nikola Tesla je imel tako visoko vibracijo svoje zavesti, da je prejemal vedenja za svoje izume iz najvišje zavesti vesolja. O tem je sam govoril.

Ta proces spreminjanja in rasti zavesti je dolgoročen proces in ga ni mogoče ustvarjati z znanji razuma ega. Ni se ga mogoče naučiti kot nekega izpita na fakulteti. Je življenjski proces.

Obstaja pa veliko tehnologij s katerimi lahko krepimo svoj imunski sistem, tako da odpiramo energijske kanale svoje Biti za dotok življenjske energije.

Nekaj jih bom naštel:

1. Globoko dihanje. Z njim zagotavljamo, da prejemajo celice dovolj kisika in da ta odvaja iz celic ogljik, ki se sprošča ob nenehnem obnavljanju molekul celic. Kisik ni zato, da bi celice v njih kurile, kot to počnejo krušne peči, hrano. 

2. Gibanje. Vsako gibanje je spreminjanje strukture molekul naših celic. Mišice so strukture celic in te se krčijo ali širijo le tako, da se spreminja struktura in s tem oblika celic. Zato pri gibanju potrebujemo energijo, tudi to, ki jo celice prejemajo iz hrane, ker se nenehno spreminja struktura molekul celic, ob tem sprošča energija. Zato potrebujemo več kisika, da odvaja ogljik in hiter obtok krvi, ki odnaša ostale razgrajene strukture odmrlih molekul celic. Z gibanjem se zato čistimo tudi takih struktur molekul, ki so slabe in neharmonične, ki ustvarjajo slabe občutke in vodijo v bolezen. Gibati pa se moramo toliko in tako, kot nam narekujejo občutki telesa. Sledenje željam ega (moram biti najboljši, samo zmaga šteje, kaj bodo rekli, če bom zadnji in podobni) več škodujejo kot prinašajo dobrega. Te slabe misli se zgostijo v strukturo novih molekul. Tudi vse druge slabe misli (gresta dva na sprehod in na sprehodu kritizirata, obsojati, sodita, hvalite  svoj prav in podobno) delajo več slabega kot dobrega. Tudi te slabe misli postanejo del strukture novih molekul naših celic.

3. Lahka hrana. Naš prebavni sistem in mehanizem spreminjanja strukture hrane v nove molekule, kar je nenehen proces, pospešen pa pri gibanju, ne deluje brez izvorne energije (bioenergije). Če je hrana nizkih vibracij, strokovnjaki za prehrano ji rečejo težka ali nezdrava, potrebujemo za proces več življenjske energije. Poleg tega pa se ob tem ustvarjajo tudi slabe energije, ki zapirajo energijske kanale. V naravi poznamo, da živali v času, ko so bolne, sploh ne uživajo hrane. Njihov notranji Jaz (nagon) jim to pove in jih vodi. Težka hrana (rdeče meso, alkohol ...) so strukture zelo nizkih vibracij in zato, ko se strukturira taka hrana v molekule celic, krepi in obnavlja rast tistih, ki so neharmonične v celicah in organizmu našega telesa. Lahka hrana, predvsem taka, ki ima v sebi veliko struktur, visokih vibracij (vitamini), krepi obnovo tistih molekularnih struktur, ki vibrirajo visoko in harmonično. Zato se celice obnavljajo v naravno strukturo, kar ustvarja harmonijo in odpiranje energijskih kanalov. Med hrano štejem vse, kar zaužijemo oralno. Uživajte tisto, kar ste samo preizkusili in vam je prineslo boljše počutje. Vedno pa uživajte hrano z ljubeznijo. To pomeni brez jeze, slabih misli, na hitro in s prepričanjem, da vam bo prinašala harmonijo in z njo zdravje. Z ljubeznijo tudi pripravljajte hrano. Medicina pozna placebo učinek, ko ugotavlja, da pri nekaterih, kar velik je odstotek, bolnikov učinkuje na izboljšanje zdravstvenega stanja tudi »zdravilo« brez učinkovin. To potrjuje moč dobrih misli. Učinkuje zato, ker je imel bolnik misli, prepričanje, da mu bo zdravilo pomagalu k zdravju.

4. Povezava, stik z naravo. Sam imam izredno dobre izkušnje s tem, kako gibanje v naravi zmanjšuje stres in izboljšuje počutje. Narava, še posebej gozd, je ena sama velika struktura harmonije vibracij. Če smo del tega, nas te energije objemajo in polnijo. S tem izginjajo slabe misli in slabi občutki in se v naši zavesti rojevajo harmonične in lepe. To odpira čakre in ustvarja harmoničen (naraven) razvoj in obnavljanje naših celic.

5. Spanje. Spanje je stanje našega telesa in naše zavesti, ko ustavimo vse misli. Tudi za to ima naše telo obrambni sistem, da ustvari hormon, ki nas popelje v stanje spanja. Spanje je potrebno, da se spočijemo in dobimo novih moči, pravi medicina in je splošno znano. Zakaj in kako pa izvemo, če spoznamo svojo duhovno plat. Nekaj smo je že. Povedano je bilo, da imamo dobre in slabe misli, da slabe zapirajo energijske kanale, da pa tudi za ustvarjanje dobre potrebujemo življenjsko energije (ne energijo hrane). Misel je vibracija življenjske energije, ki jo ustvari naš duh z znanje zavesti. Zato misli, ki ne bi izhajale iz znanja naše zavesti ni. Zato tudi znanja, ki jih tu delim in so iz duhovne dimenzije duše, večina ne bo sposobna sprejeti. Morda kot, kaj pa, če je le res. Ko spimo odpremo energijske kanale in ne trošimo življenjske energije. Zato se med spanjem naše energijsko telo napolni z življenjsko energijo.

6. Druge metode. Ljudje, ki se ukvarjamo z duhovnostjo, torej s spoznavanjem samih sebe, ker duhovnost ni nič kaj drugega, in je dano vsem in slehernemu, poznamo najrazličnejše metode meditacij. Meditacija ni nič kaj drugega kot »zavestno spanje«. V njej ugasnemo slabe in tudi večino drugih misli in odpremo energijske kanale. Sam prakticiram gledanje sonce. Ura sončne meditacije v stanju dobrih misli in želja me napolni z življenjsko energijo kot nekaj ur spanja. Sonce je v svojem bistvu zgoščena izvorna energija, ki jo lahko sprejemamo preko zenic oči v izobilju. Za tovrstno meditacijo je pogoj, da je zavest človeka, ki to počne visokih vibracij, da ne pride do poškodb tistih molekul celic, ki so nizkih vibracij. Medicina svari pred sončenjem. Sonce ni nič krivo za kožni rak. Tega smo ustvarili s svojimi slabimi mislimi. Sonce s svojo izvorno energijo samo pospeši rast. Bomo ugasnili sonce, ali svoje slabe misli?

7. Reiki. Reiki je učinkovita metoda, ki da takojšnje izboljšanje pretoka življenjske energije skozi naše energijske kanale. Lahko se te metode naučimo sami, ali pa nam jo izvajajo pooblaščeni mojstri te veščine.

8. Druge bioenergetske metode. Veliko je drugih bioenergetskih metod. Imajo različne učinke na izboljšanje pritoka življenjske energije. Tudi za te velja, da »moramo odpreti vrata«. To pomeni, da moramo verjeti v učinek. Drugače naše misli blokirajo moč bioenergetika, da bi odprl energijski kanal, čakro.

9. Orgazem. Orgazem je stanje, ko se odprejo vse čakre in napolnimo z življenjsko energijo. Pravijo, da je orgazem stik z bogom in je zato tako lep občutek. Zato vedite, da je seks, predvsem tak, ker sta si partnerja harmonična, zdravi bolj kot vse drugo.

Najbolj, po mojih izkušnjah, učinkovita metoda pa je metoda številskih nizov in znanje Grigorija Petroviča Grabovoja, večkratnega doktorja znanosti in akademika. To vedenje zasluži posebno poglavje.