Drevesa predstavljajo moč, stabilnost in psihično zdravje. Vsaka vrsta drevesa ima svoje poslanstvo, ki zdravi in podpira človeka. Kot vsako živo bitje ima tudi drevo svoje energijsko polje, ki seva od njega. Energijsko polje ima plasti, ki izražajo temeljne ritme letnega cikla rasti in obnavljanja skozi letne čase, ritem dneva in noči ter prikrite ritme, ki oblikujejo posebne značilnosti posamezna drevesa. Energije, ki se med seboj razlikujejo od vrste do vrste, tako na energetski ravni vplivajo na individualno dogajanje v človeku. Nekatera spodbujajo spremenljivost, učinek drugega je morda nežnost ali odprtost, toda ko stojimo ob drevesu, naše energijsko polje reagira z njegovim in se mu prilagaja, dokler se ne uglasimo z lastnimi in njegovimi energijami.
Drevesa nam lahko s svojimi energijami pomagajo pri zdravljenju na telesni, čustveni, mentalni, duševni in duhovni ravni. Ta učinek lažje razumemo, če nase in na svoje težave pogledamo z novega zornega kota, svoje telo pa − kljub vsem razlikam − primerjamo s simboliko rastline. V človeškem telesu je več sistemov in dogajanj, ki s svojo organiziranostjo spominjajo na drevo, drevesna zgradba pa je jasno vidna tudi v pljučnih mešičkih in srčnem ožilju. Vsi pretoki (kri, zrak, sporočila po živčevju) tečejo v vse smeri, dokler ne dosežejo vseh telesnih predelov, in se nato vračajo v izhodiščno točko, kot se stekajo in izmenjujejo življenjski sokovi od najdrobnejših korenin do najtanjših vejic in nazaj. Iz modela drevesa izhaja misel, da bi bilo mogoče iz oblike, barve in drugih znamenj sklepati, kako ta učinkuje na človeka, ali celo popisati njegovo duševno in čustveno stanje.
Drevo deluje na človeka zdravilno kot celota, zdravilni pa so tudi deli drevesa: lubje, vejice, košček lesa. Znanja o pomenu določene vrste lesa za bivalno okolje, pohištvo, orodje, pribor in obredne predmete se ponekod še ohranjajo in prav bi bilo, da les postane človekov vsakodnevni spremljevalec. Energija drevesa se namreč ohranja tudi v lesenih izdelkih, ki v človekovem energijskem polju opravljajo enako vlogo kot živo drevo. Od nekdaj so na primer trepetlikine deščice polagali na boleče oz. poškodovane predele telesa, z njimi so si lajšali tudi zobobol.
Trepetlika človeka razbremeni živčne napetosti, odganja destruktivne misli in neobvladljiva stanja strahu in panike. Vejice in listi trepetlike pod vzglavnikom pa otrokom in odraslim dajejo krepak in miren spanec.
Breza je v slovanski tradiciji sveto drevo, pa tudi simbol ženskosti, zato ne preseneča dejstvo, da je bila v ljudskem zdravilstvu tako zelo cenjena pri zdravljenju ženskih bolezni. Pri mastopatiji so na primer brezove deščice polagali na vnete prsi, pri miomih maternice pa na področje spodnjega dela trebuha. Breza je drevo dobrote in miline, je nežna in sočutna, deluje z mehko energijo, a ima obenem silno moč, s katero v človeku obnavlja izgubljene moči in pospešuje procese zdravljenja. Komunikacija z brezo je koristna za ljudi z nevrozami, depresijo in tudi tiste, ki so pogosto izpostavljeni stresom. Dendroterapevti opažajo, da se pri ljudeh, ki živijo ob brezovih gozdovih ali imajo okrog hiše zasejane breze, samodejno vzpostavlja proces samozdravljenja. Brezi so nekoč pripisovali tudi sposobnost odganjanja zlih duhov, kar lahko danes, ko ne verjamemo več v duhove, razumemo kot nevtraliziranje negativnih energij. Dekleta so k brezi odhajala v prepričanju, da jim bo breza prinesla srečo v življenju.
Hrast je mogočno drevo z izjemno močnim energijskim poljem. Znano je, da so v preteklosti hrastove deščice polagali na srce, kar naj bi zdravilo aritmije, tahikardije in srčno popuščanje. V sodobnih tehnikah dendroterapije se hrastove deščice polagajo na čelo in zatilje, kar naj bi bistrilo misli in krepilo koncentracijo. Nekoč so k hrastu nosili ranjene bojevnike, da so dobili moč za ozdravitev. Verjetno zato še danes velja prepričanje, da k hrastu nikakor ne smejo bolni ljudje, razen zbolelih ali ranjenih v vojni ali tistih obolelih, ki imajo močan značaj bojevnikov. Energija hrasta naj bi bila menda premočna za energijsko šibke ljudi. Priporočljivi, zlasti za starostnike, pa so sprehodi po hrastovem gozdu, ki normalizirajo krvni tlak in delujejo blagodejno na srce in živčevje.
Iz ljudske izkušnje je znan jelkin blagodejni vpliv na človekovo zdravje in počutje skozi vse leto, predvsem pa v zimskih mesecih, ko ljudem primanjkuje energije. Ljudem je bilo od nekdaj znano, da jelka odpravlja bolečine, pomirja in bistri um. Zato se je v ljudskem zdravilstvu dolgo ohranil običaj polaganja jelkinih vej pod vzglavje ali posteljo. Jelka tudi pomaga obvladovati čustva, vonj zažganih posušenih jelkinih vej pa je odlično sredstvo za energijsko čiščenje dóma od negativnih energij. Močno zdravilno delovanje imajo tudi jelkini storži. Čim več jih imamo v svojem domu, tem bolj čist in zdrav je zrak. Smiselno je, da si jih naberemo za zimo, s tem, da nikoli ne trgamo storžev z drevesa, ampak poberemo odpadle. Če jelkin storž za nekaj minut podržimo med dlanmi, naj bi to odpravilo vso negativno energijo, ki se je nabrala v telesu. Priporoča se, da jih namestimo na obolele dele telesa, saj lahko odpravijo bolečino in pospešijo celjenje. Če jelke zasadimo ob robu posestva, bodo delovale kot zaščitni pas in onemogočale vdor negativnih vplivov okolja. Sprehod skozi jelkin gozd pa odpravlja stres, slabo razpoloženje, žalost in depresijo. Če se s hrbtom za nekaj minut naslonimo na jelko, slabo razpoloženje in mračne misli kar naenkrat izginejo.
Komentarji