Ta svet je res čuden! A sem na istem planetu? To smo se spraševali, ko smo se vrnili iz popotovanja z Mario Ano Kolman, kjer smo na hrbtih konj raziskovali zlati Altaj, ki nas je presenečal prav vsak dan. Altaj je področje južne Sibirije, ki meji na Mongolijo, Kitajsko in Kazahstan. Najvišja gora je 4509 m visoka Beluha, ki se v altajskem jeziku imenuje Ak sümer in tudi Uč sümer, kar pomeni Sveta gora, Oltar sveta in tudi Gora treh človekovih duš. Gora ima namreč tri vrhove, na katerih bivajo duhovi zgornjega, srednjega in spodnjega sveta. Po verovanju Altajcev tudi v človeku bivajo trije duhovi: v človeku biva njegov duh ali duša, pred človekom hodi nebesni duh, ki človeka vodi po življenjski poti kot je zapisano v njegovi usodi, za človekom pa hodi duh njegovih prednikov, ki človeka povezuje s spodnjim svetom. Zato Altajci za nazivanje človeka uporabljajo množinsko obliko Vi.
Altajci vedo, da je mati Zemlja živo bitje in da ima vse dele telesa kot jih ima človekovo telo. Altaj je srce planeta Zemlja, ki organizmu omogoča življenje. V srcu domuje človekova duša, ki jo imenujemo tudi podzavest, ki hrani genetski zapis naših prednikov. V podzavesti se hranijo znanja in vrednote etnosa. Povezana je s kozmičnim razumom in višjimi silami.
Altajci se od nekdaj poklanjajo naravi – zemlji, drevesom, rastlinskemu in živalskemu svetu: častijo gore, prevale, vodne izvire, cedro, macesen, brezo, brinje, kamne, živali in rastline. Otrok ob rojstvu dobi kot zaščitnike svoje drevo, svojo žival in svojo goro, na kateri domuje njegov duh zaščitnik.
Iz področja Altaja pa prihajajo tudi že precej prepoznavni trije sibirski biseri (elevterokok, živica in mumija) ter pa seveda- črna sibirska čaga. Vsi našteti so izjemni v boju proti stresu, pomagajo pa tudi posredno in neposredno v boju proti raku!
Zapis Sreča Rehbergerja, športnega plezalca in ekstremnega smučarja o vzponu na Beluho:
Beluha (Altaj, 4506 m) je velik gorski masiv z dvema izrazitima vrhovoma in sedmimi ledeniki. Ima zanimivo lego, od vseh treh oceanov je namreč enako oddaljena. Po starodavnem izročilu predstavlja povezavo Zemlje z vesoljem in nosi naziv Oltar Zemlje. Zaradi konfiguracije terena, ledenikov in zahtevnih vremenskih razmer jo Rusi imenujejo tudi sibirski Everest. Po dostopnih podatkih Slovenci do sedaj na njej še nismo stali.
Najvišji vrh Sibirije je na splošno precejšna neznanka. Iz vseh razpoložljivih podatkov nisem uspel razbrati realne zahtevnosti vzpona. Časa in volje za kakšne posebne priprave in nabiranje kondicije pa tudi ni bilo. Tako sem se prepustil užitkom športnega plezanja in prav zadnje popoldne pred odhodom mi uspe preplezati smer z oceno 7c+/8a, kar se je izkazalo kot dobra popotnica. Točno teden kasneje sem namreč že stal na vrhu Beluhe.
Prvi dnevi Altaja so bili deževni. Začetek ledenika v takšnih okoliščinah ni bil nič kaj prijazen. In prav tu, na robu velikega ledenika pod najvišjo goro Altaja, naj bi bil planet Zemlja s popkovnico povezan z vesoljem! Veliko pohodnikov, romarjev in staroselcev ima to mesto za cilj svojega potovanja. In pri marsikomu ni moč spregledati spoštovanja danemu trenutku in kraju.
Beluha 4506 m, normalni pristop z varianto po JV grebenu. Plezala Denis Beluajev in Srečo Rehberger med 3. in 6.8.2017. Ocena 3B po ruski 6 stopenjski lestvici za kombinirano plezanje, višinska razlika 2000 m, 4 dni od jezera Akkem in nazaj.
V smeri vzpona je 400 do 500 m fiksnih vrvi, kolikor sem lahko videl jih uporabljajo vsi brez izjeme, žimar je obvezen del opreme. Sam pri vzponu žimarja in fiksnih vrvi nisem uporabljal, lahko rečem da sem opravil prosto ponovitev.
Tura je fizično kar naporna, vmes je 400 m spusta in posledično ponovnega vzpona. Že dostopa je 40 km z 2000 m višinske razlike. Nahrbtnik s potrebno opremo tehta blizu 20 kg, praviloma se uporabljajo 60 – 80 litrski. Moj je bil s 35 litri prava atrakcija, v šali sem bil proglašen za človeka z najmanjšim nahrbtnikom, ki je osvojil Beluho. A nikakor ne najlažjim, saj sem vanj in nanj s prilagoditvijo spravil vso potrebno opremo, tudi šotor, spalko, lopato, hrano, …
Veliko je hoje po ledenikih, ki zahteva varovanje. Posebno poglavje je vreme, ki se spreminja večkrat dnevno. Aktualno prognozo je težko dobiti, nasploh ji Rusi ne posvečajo posebne pozornosti. Če jih ujame slabo vreme preprosto počakajo v katerem od taborov, ko se pokaže modro nebo gredo naprej.
Kaj kmalu bo v oddaji Klepet ob kavi tudi oddaja, kjer boste izvedeli še kaj več o Altaju, treking s konji in popotovanju v najbolj neoporečno območje na Zemlji in videli celo to, kako njihovi domačini v nekaj sekundah splezajo na več kot deset metrov visoko drevo zato, da bi odsekali sibirsko čago iz poškodovane breze, videli pa boste tudi, kako smo kuhali, se premikali s konji, kaj vse nenavadnega smo videli in kje smo spali.
Komentarji