Ašvaganda (latinsko Withania somnifera) je poznana tudi kot zimska češnja ali indijski ginseng in se uvršča med eno izmed najpomembnejših ajurvedskih zelišč. Ashwa v sanskrtu pomeni konj, ganda pa vonj, saj imajo sveže korenine vonj po prepotenem konju.
Ašvaganda je majhen grm z neizrazitimi rumenimi cvetovi v obliki zvonca. Cveti od julija do septembra. Plodovi so oranžnordeči. Uporablja se ašvagandina rjava koreninica, in sicer zmleta. Uporablja se jo že več stoletij in uspeva na Bližnjem vzhodu, ponekod v Afriki in na Kitajskem. Zato, da dobro uspeva, potrebuje toplo in ne preveč vlažno podnebje.
Je tonik za naše telo, saj ga krepi v celoti. V Indiji ga uporabljajo skoraj za vse težave. Pomembno je iz katerega vira je ašvaganda in na kakšen način je posušena. Če želimo imeti pravo ašvagando, potem moramo nabrati majhne, mlade korenine in jih posušiti na primeren način. Ko zrastejo večje korenine, se poveča vsebnost škroba in zmanjša količina dobrih snovi. Pri ašvagandi je vse zelo pomembno: kje raste rastlina, kako jo nabiramo, sušimo...
V Sloveniji je najbolj znana uporaba pri težavah s ščitnico, anksioznostjo, depresijo, težavah s koncentracijo, spominom...
Ašvaganda je adaptogena in se popolnoma prilagodi našemu telesu- zjutraj nam da vitalnost in energijo (tudi kot nadomestek kave), pomaga pa tudi pri težavah s spanjem in proti stresu.
Korenine vsebujejo več kot 80 aktivnih snovi. Ašvagando lahko jemljemo tudi preventivno, da se izognemo izgorelosti, pomaga pa tudi pri demenci. V ajurvedi je ena izmed najbolj cenjenih in uporabljenih rastlin.
Odsvetuje se ljudjem z prekomerno delujočo ščitnico, saj ašvaganda stimulira telo k proizvajanju hormonov.
Uporaba:
Prah ašvagande za optimalen učinek uživajte vsakodnevno v priporočeni količini 3 gramov, kar je približno ena čajna žlička. Vmešajte ga v sveže stisnjene sadne ali zelenjavne sokove, smoothie-je, vodo ali rastlinske jogurte.
Še več o tej izjemni rastlini pa je v Klepetu ob kavi z Jasmino delila Jelena Dimitrijević, nutricionistka:
Komentarji