Tradicionalna kitajska medicina (v nadaljevanju TKM) meni, da lahko čustva prav tako povzročijo, da človek zboli. Veliko ljudi sploh ne ve, da lahko veselje, žalost, žalovanje, razmišljanje, strah v človeškem telesu povzročijo spremembe. Če čustev dolgo časa ne moremo spraviti v ravnovesje oziroma se ne moremo umiriti, lahko to pripelje do bolezenskega stanja.
Sedem vrst čustev oziroma sedem vrst razpoloženja, ki jih v TKM imenujemo tudi »sedem čustvovanj« (“七情”) je: veselje, jeza, zaskrbljenost, premišljevanje, žalost, strah in prestrašenost.
Veselje in prestrašenost se materializirata kot občutek in volja na področju srca.
Ko je človek vesel, lahko čuti, da je poln energije in celo telo je sproščeno. Veselje lahko potisne biopotencial či in kri, da krožita po telesu, daje zaščito in vzpostavlja ravnotežje. V takem primeru prinaša veselje koristi za telo in duha in takšno stanje je normalno ter pogosto prisotno pri zdravih ljudeh. Ko smo izpostavljeni pretiranemu vznemirjenju in razdraženosti, pa to ne samo ne koristi telesu, ampak povzroči, da se biopotencial či v srcu razprši in energije posledično ne moremo zbrati. V takem primeru TKM pravi, da veselje poškoduje srce.
Prestrašenost pomeni, da zaradi določene stvari nenadoma in nepričakovano postanemo nervozni. Prestrašenost ima na srce največji vpliv, vendar če nas nekaj ali nekdo malo prestraši, naše delovanje srca še ne bo kaotično. Šele, ko nas nekaj nenadoma in zelo prestraši, lahko to poškoduje srce in njegovo esenco. Srce postane kaotično. Srce zato potrebuje zanesljivost in podporo, sicer postanemo panični in zmedeni, kar lahko vodi v demenco. Zato kitajska medicina pravi, da prestrašenost povzroči zmedenost čija. Otroci, ki imajo še posebno občutljive notranje organe in šibek um, se lažje prestrašijo. Prvi znaki, ki se pojavijo pri otrocih, ki so pogosto prestrašeni, so tresenje in glasen jok, pri resnejših primerih pa lahko prestrašenost vodi v infantilnost ali v epilepsijo.
Jeza se materializira kot občutek in volja na področju jeter.
Či jeter bi moral biti pretočen, urejen, ne sme stagnirati in ne sme biti hiperaktiven. Če je jetrni či hiperaktiven, lahko poškoduje jetra in zmanjša delovanje jeter. Lahko tudi potuje v obratni smeri in navzgor, kar ni njegova naravna pot. Ker jeza povzroči potovanje čija navzgor, se lahko pojavi rdečica, vrtoglavica, bolečine v prsnem košu in ob straneh ter zmanjšan tek. V resnejših primerih pa lahko tudi kri začne slediti napačni smeri čija in pojavi se zamašen nos, težave s sluhom, očmi in izguba zavesti.
Zaskrbljenost in žalost se materializirata kot občutek in volja na področju pljuč.
Zaskrbljenost pomeni, da smo potrti in nesrečni. Ko nas ta občutek spremlja in se ga ne moremo znebiti, lahko čutimo rahlo bolečino oziroma nelagodje v pljučih, ki ga v normalnih razmerah ne čutimo. Pojavi se lahko pritisk v prsih, plitko dihamo, smo potrti, vznemirjeni in brez energije. Do tega pride, če smo preveč zaskrbljeni, vzrok pa je poškodovan pljučni či. Zato TKM pravi, da zaskrbljenost škoduje pljučem. Ko smo preveč zaskrbljeni, naš či ni pretočen, pulz je v neravnovesju in se spreminja iz hitrega v počasnega.
Žalost lahko označimo tudi kot melanholijo in bridkost. Če smo predolgo žalostni, se lahko pojavijo različne mentalne bolezni in pljučni či začne zastajati. Žalost povzroča, da čija počasi zmanjkuje.
Premišljevanje se materializira kot občutek in volja na področju vranice.
Premišljevanje lahko opredelimo kot zbiranje energije in porabo le-te za analizo in razmišljanje o stvareh. Če preveč in predolgo premišljujemo, lahko ostanemo brez energije. Či se v notranjosti strjuje, se zablokira, ni pretočen in ni v ravnovesju. Posledica je, da je delovanje vranice in želodca oslabljeno in lahko se pojavijo zmanjšan apetit, napihnjen trebuh in driska. Premišljevanje torej strjuje či in poškoduje vranico.
Strah se materializira v ledvicah in povzroča nepopolno delovanje notranjih organov.
Strah ima na ledvice največji vpliv. Če nas je preveč strah ali smo strahu izpostavljeni dlje časa, ledvični či postane šibek in se spušča navzdol. To povzroča motnje in težave pri urinu in blatu, zato TKM pravi, da strah povzroči upad čija.
Ko smo predolgo izpostavljeni čustvenemu neravnovesju, se lahko pojavijo težave in bolezni. Če ukrepamo dovolj zgodaj, je čustva mogoče hitro spraviti v harmonijo. Tradicionalna kitajska medicina uporablja metode, kot so akupunktura, zelišča, pravilna prehrana, vaje, imenovane qi gong itd. S temi metodami lahko v ravnovesje postavi čustva in delovanje organov, ki so izpostavljeni čustvenim vplivom in tako prepreči ali pozdravi bolezen.
Napisal: Yao Junhao, dr. kit. med.
Prevedla: Sarah Berkovič, uni. dipl. soc. kult. in sino.
Komentarji