Nasveti in novosti

V osnovi alge povezujemo z morjem in posledično z jodom. Ampak alge niso samo jod. Gre za popolno hranilo in naravnen vir vitaminov in mineralov. V osnovi so hrana, zaradi česar je naše telo sposobno selektivno absorbirati njena hranila. Telo tako uporabi samo potrebna in manjkajoča hranila … In danes večina ljudi trpi ravno za pomanjkanjem mineralov, vitaminov in drugih hranil (predvsem zaradi sodobnih kmetijskih metod, osiromašenih tal, predelane industrijske hrane, slabe prebave in stresa, ki ga povzroča vse hitrejši način življenja).

Napihnjenost je pogosta težava, s katero se vsaj občasno srečamo vsi ljudje, kar 47 % pa se počutijo napihnjeni vsaj enkrat mesečno. Napihnjenost povzroči vidno raztezanje trebuha, ki ga lahko zamenjamo za debelost, saj se obseg trebuha lahko med jutrom in večerom poveča tudi za deset centimetrov. 

Poletje je čas, ko ljudi v večjem obsegu prizadene srčna oz. možganska kap, možnost zanjo pa povečuje nezdrav življenjski slog, kot so telesna nedejavnost, čezmerna telesna teža, stres, kajenje, alkohol in nepravilna prehrana. 

Katere so rizične skupine oz. dejavniki tveganja?

Ne morem se kontrolirati, da bi se vzdržala hrane. Želja je enostavno prevelika … Kako naj uravnavam nadzor sitosti? Ja, najesti se moramo do 80 %, treba je uzavestiti čustvene vzorce, urediti črevesje in malo migati v jutranjem času. Kaj pa je tisti trik, ki bo lakoto zaustavil na fizični ravni? Za nadzor sitosti so namreč odgovorne tudi hormonske reakcije (še zlasti skupno delovanje grelina in leptina). Kako delujeta ta dva hormona, kdaj se sproščata in kako ju “prelisičiti”, da bi delovala v prid hujšanju? Kateri so tisti krivci, ki povzročijo, da postanemo odporni na leptin in izgubimo občutek za nadzor sitosti (leptinska rezistenca)? Kdaj se sprošča leptin in kdaj grelin, katera hrana in navade pospešujejo oz. zavirajo njuno izločanje, zakaj je tako pomembno spanje in katera maščoba bo pripomogla k nadzorovanju lakote? 

Morska hrana je bogata z jodom, omega-3, minerali in proteini … Ampak potem vidimo plastiko v morjih, vidimo ribe, ki mrtve plavajo v rekah in podobno … Poraja se smiselno vprašanje – kakšna je sploh kvaliteta morske hrane (če pustimo etični in okoljski vidik na strani)? Koliko je resnice o vsebnosti težkih kovin in zdravil v morski hrani in kako zaradi tega deluje na človeško telo? Veliko substanc v morski hrani (iz oporečnega okolja) je namreč kemično podobnih hormonom in delujejo kot endokrini oz. hormonski motilci. Kaj lahko naredimo, če smo veliko te hrane že zaužili, in bi se radi lotili razstrupljanja? Toksične snovi so namreč problematične na daljši rok, saj se kopičijo v telesu, ta biokoncentracija pa lahko povzroči fiziološke spremembe šele po par letih izpostavljenosti … Kaj prevlada – hranilna vrednost morske hrane ali zaužitje težkih kovin in ostalih toksinov, ki ga tvegamo z uživanjem take hrane?