Nasveti in novosti

Besedo »vegan« je leta 1944 prvi uporabil Donald Watson iz Veganskega društva Velike Britanije ter ob tem zapisal:

»Veganstvo je način življenja, ki teži k izključitvi (kolikor je mogoče in izvedljivo) vseh oblik krutosti in izkoriščanja živali za hrano, obleke in druge namene.«

Postati vegan in podpreti veganstvo ni ne vem kako težka odločitev. Lažja je odločitev za veganstvo in postati vegan, v kolikor te kdo na začetku nekoliko podpira in usmerja.

Zanimivo pri tem je, da gre za vrsto odločitev. Živali, in sicer vse vrste, začnemo sprejemati kot naše prijatelje. Pa ne samo muce, kužke, ribe v akvariju in papige. Začnemo sprejemati vse prosto živeče vrste, tudi tiste v štalah in kletkah. Vsi postanejo naši prijatelji, kajti čutijo nas, da jih ne bomo pojedli, da jim nismo nevarni. Iz tega etičnega vidika ne ubijaj, ampak ceni in spoštuj živali. Iz tega vidika je z lahkoto postati vegan. Veganstvo je posledica naše zavestne odločitve, da živali gledamo popolnoma drugače. Res pa je, da se vedno več ljudi odloča za takšna etična merila.

Moje telo ima, tako kot tvoje, več kot 50 milijard celic. Glede na to, da sem zdrava, lahko rečem, da vse te celice dobro sodelujejo med sabo. Lahko bi rekla, da skupnost mojih celic funkcionira. Tudi če pride do virusov ali bakterij, se množice zberejo in uredijo, da znova zavlada ravnovesje, harmonija, z drugimi besedami – zdravje.

 Na Zemlji je trenutno približno 8 milijard ljudi (ne 50 milijard, kolikor je celic v telesu). Pa se vam zdi, da teh 8 milijard med sabo sodeluje tako dobro kot naše celice, ki jih je neprimerljivo več?

Ali Zemljani delujemo kot skupnost? Ena skupnost? Pa vsi živimo na istem planetu.

Če bi ljudje med sabo sodelovali tako kot sodelujejo naše celice, bi vsi živeli v obilju, radosti.

Pa živimo vsi v obilju in radosti?

Ta informacija o laseh je skrita pred javnostjo že vse od Vietnamske vojne. Naša kultura spodbuja ljudi, da verjamejo, da je frizura stvar osebnega izbora, stvar mode, in/ali praktičnosti. V času Vietnamske vojne pa se je pojavila povsem drugačna slika, takšna, ki je skrita pred javnostjo.

Veliko slišimo zadnje čase o epigenetiki, to je področje molekularne biologije, ki preučuje spremembe v izražanju genov organizma, ki niso povezane s spremembami v zaporedju DNK. 

Če bi molekulo DNK iz celic človeškega telesa povsem raztegnili v dolgo dvojno vijačnico, bi njena dolžina znašala kar dva metra. To je 400.000-krat več od velikosti celičnega jedra, v katerem se molekula nahaja. Kako je sploh mogoče, da se tako dolga molekula v celičnem jedru ne zaplete ali zavozla?

Vpliv ciklusov sonca in planetov na biosfero  sta opazila že  znanstvenika Aleksander Čuževskij in Vladimir Vernadsky pred več kot 50 leti.  Moderna znanost je  potrdila njune ugotovitve. Profesor Tsetlinje izvedel številne poskuse z merjenjem  prevodnosti električnega toka v vodi in  s svojimi raziskavami želel potrditi hipotezo, da astronomski dejavniki  v vesolju in geofizikalni dejavniki na Zemlji vplivajo na biosfero in se spreminjajo tekom dneva in tekom leta v odvisnosti od delovanja in položaja Sonca.