Ogrlica iz nebrušenega BALTSKEGA jantarja

Danes sodobna znanost torej odkriva nekaj, kar je bilo ljudem znano že tisočletja: izjemno zdravilnost jantarjeve kisline . Še preden je človeštvo vedelo, da obstajajo stvari, imenovane kisline in antibiotiki, so jantar uporabljali kot zdravilo in mu pripisovali celo magično delovanje. Nosili so nakit iz jantarja, kar naj bi odpravljalo glavobole, bolezni grla, oči in ušes. 

Jantarno kislino je natančno analiziral pionir sodobne bakteriologije, dobitnik Nobelove nagrade, nemški zdravnik in mikrobiolog Heinrich Hermann Robert Koch (1843 -1910) in dokazal, da ima vrsto zdravilnih lastnosti: je imunostimulator, antioksidant in adaptogen, ima pa tudi izrazito antitoksično delovanje. To razlaga tudi zaščitno sposobnost jantarjeve ogrlice ali zapestnice pred klopi. 

JANTARJEVA VODA 

Kot krepčilni in zdravilni napitek pa je od nekdaj znana jantarjeva voda, ki so jo pripravili tako, da so v vrč z vodo dali košček jantarja in ga za nekaj ur postavili na sonce.  

OPOZORILO 

Trg je danes poln ponaredkov, ki jih izdelujejo iz stekla, celuloida, poliestra, fenilne smole; jantarju dodajajo plastiko ali drugo smolo. Prepoznavanje je izjemno težko. 

Kadar je cena nizka, gre najverjetneje za ponaredek! 

Preizkus, da gre za pravi jantar

• Predmet iz jantarja lahko podrgnemo po oblačilu, da ga segrejemo, in zadišati mora po smoli.
• V solni raztopini plava, ponaredki pa potonejo.
  Če bi sami testirali mora biti voda kar precej slana, oz. najbolj idealna je soljena voda iz lekarne.

JANTAR V ZGODOVINI IN NJEGOVA UPORABA 

Poznavanje zdravilnosti jantarja sega daleč v zgodovino. Hipokrat je v svojih delih opisal zdravilne lastnosti in načine uporabe baltiških jantarjev, ki se je v antiki uporabljal kot zaščita pred različnimi boleznimi, tudi pred norostjo, prašek jantarja, pomešan z medom pa za zdravljenje grla, ušesne in očesne bolezni, raztopljen v vodi pa za želodčne bolezni. 

Rimljanke so jantar oboževale kot nakit, jantarjeve ogrlice pa so nosile tudi v zdravilne namene pri težavah s ščitnico, glavobolih in vnetjih grla. 

V srednjem veku so zdravniki priporočali jantar za krepitev zob, pri kožnih boleznih, ranah, migrenah, astmi, nespečnosti in drugih boleznih. Jantar so nosili kot nakit, iz njega pa so izdelovali tudi zdravilne praške.

Pa ne samo to … ogrlica ali zapestnica z neparnim številom koščkov jantarja naj bi po ljudskem verovanju prinašala srečo. 

Pred prvo svetovno vojno se je jantar v Pribaltiku še vedno uporabljal za zdravljenje različnih bolezni. 

V Litvi in v carski Rusiji so morale varuške nositi jantarjeve ogrlice, da bi zaščitile sebe in dojenčke pred boleznimi. 

Že pred drugo svetovno vojno pa so še posebej v Nemčiji otrokom pripenjali jantarjeve ogrlice, da bi bila rast prvih zob manj boleča in da bi zobje postali močnejši.