Podcast

Vsi, ki smo inkarnirani v tej dimenziji, se učimo in si nabiramo izkušnje, ki smo si jih izbrali kot duše. Duša vedno izbere družino pa tudi prijatelje, učitelje, partnerje … Duša se torej pred inkarnacijo odloči, kakšne izkušnje želi imeti na tem svetu in kdo ji bo te izkušnje omogočil … Je nekdo, ki ima, kot rečemo, veliko nesrečo v življenju, sam izbral takšno pot? Je bila to njegova dušna želja? Je dobro, da človek raziskuje svojo dušno “zgodovino” (npr. z regresoterapijo)? Bi človek lažje razumel nekaj, kar se mu dogaja ali se mu je zgodilo (vzorci), če bi poznal svoje dušne želje? Kaj se zgodi, ko duša dobi oz. usvoji lekcije, po katere je prišla?

Dihanje je samodejen proces in prav zato lahko pozabimo, kako pomembno je dihati pravilno. Nekaj, kar je dnevna navada, pa nam na dolgi rok škodi ali pa izjemno koristi. Sodobni človek v osnovi diha plitko, ne več s celim trebuhom, razpon premikanja trebušne prepone se je zmanjšal s 7 cm na nekje 1 cm. Plitko diha kar 80 % ljudi, ki tudi ponoči ne preklopijo na nezaveden (pravilen) način dihanja, zaradi takšnega dihanja pa se telo veliko slabše regenerira, več zbolevamo, slabo se počutimo, smo brezvoljni in brez energije. Kako pa torej pravilno dihati? S prepono, skozi nos, skozi usta, kdaj počasi, kdaj hitro? Obstajajo kakšne vaje? Koliko časa moramo zavestno posvečati pozornost pravilnemu dihanju, da postane avtomatizirano?

Stres ni nekaj univerzalnega, niti ni nekaj objektivnega, ampak nekaj, kar mi razumemo, kot da je stres. Včasih je bil stres racionalen (lovi te medved), danes je stres že nekaj povsem “neškodljivega” (npr. mejl od šefa). Problem je, ker je danes stres normalno stanje oz. način delovanja … Ampak težava ni v stresu, temveč v našem odzivu nanj. Kako pa sploh ugotovimo, da smo v stresu? In predvsem, kako izboljšati stresni odziv in kaj dejansko narediti, če ugotovite, da ste preveč pod stresom?

V kateri skupini se najdete? 1. Pojem mogoče eno malo čokoladico na mesec ali pa tudi ne, vseeno mi je, sploh ne hrepenim po sladkorju … 2 Vsak dan zmažem po eno celo čokolado. Vsaj! Kako prepoznati odvisnost od sladkorja? (In zakaj je to težava)? Sladkor močno vpliva na hormonsko ravnovesje v telesu – hormoni pa so odgovorni za to, kako razmišljamo, čutimo in izgledamo, predvsem pa, po kateri hrani hrepenimo. Zakaj se sladkorju tako težko upremo? Kdaj najbolj hrepenimo po sladkorju? Kako je uživanje sladkorja povezano z zakisanostjo? Kakšna je sprejemljiva doza sladkorja dnevno? V katerem delu dneva jesti sladkor, da bi si naredili najmanj škode? Kako lahko normaliziramo apetit in željo po sladkem ter katerih je tistih 6 ključnih nasvetov, kako se dokončno znebiti odvisnosti od sladkorja?

Navada je železna srajca … In res jih je težko spremeniti. Sploh tiste na videz minorne, ki jih delamo vsaki dan. Ampak ravno te navade so najbolj pomembne. In ja, današnji človek velikokrat izbira take, ki niso optimalne, ter si si skozi leta pridela različne težave … Ampak dobra novica je, da lahko navade enostavneje spremenimo, če se le držimo določenih načel. Velja rek, da ponavljaj nekaj xy dni in to bo postala tvoja navada. Koliko je torej ta xy? Koliko časa traja, da nekaj postane nova navada? Kako začeti z vzpostavljanjem nove navade? In tudi, kako preprečiti, da bi novopridobljena (dobra) navada po enem mesecu/dveh mesecih/pol leta/letu prenehala biti navada? Konkretne in praktične napotke za grajenje novih navad je z nami delil Janez Hudovernik.