Če želite shujšati, se morate najprej odločiti, česa si bolj želite: shujšati ali ozdraveti. Ker če je cilj hujšanje, potem boste zavozili že v štartu. Želja, da bi shujšali, nas pahne v začarani krog, ki se konča s prenajedanjem (saj poznate tisti nesrečen jojo efekt. Ko stradaš, nato pa na eni točki padeš iz ravnovesja, se prenajedaš in konec koncev dobiš še več kilogramov). Rešitev je torej v načinu življenja. In vse te diete … Četudi obljubljajo nevemkajvse, velikokrat prinašajo tudi konkretna tveganja za zdravje. Tole je nekaj najbolj znanih diet in tveganj, povezanih z njimi.
Paleo dieta: gre za dieto po principu “kakor so se prehranjevali jamski ljudje v paloelitiku”. Jedli so torej tisto, ker so ujeli. Danes si paleo dieto razlagamo kot dieto brez mleka in mlečnih izdelkov, stročnic, žit in izdelkov iz žit, sladkorja in škrobnate zelenjave. Pri paleo dieti obstaja riziko, da ne dobimo dovolj nutrientov tudi ne dovolj kalcija in vitamina D, kar je kritično za zdravje kosti. Nasičene maščobe in proteini se pri tovrstni dieti konzumirajo v pretirani količini, kar lahko pripelje do različnih bolezni ledvic, srčno-žilnih obolenj in nekaterih oblik raka. Z eliminacijo polnovrednih žit zmanjšamo vnos vlaknin, ki so ključne za zdravje naše mikrobiote in črevesja, regulirajo presežke toksinov in hormonov, pomagajo pri normalizaciji sladkorja in krvnega pritiska itn. Paleo dieta ne dovoljuje niti uživanja stročnic, ki so tudi izjemno pomembne za zdravje črevesja ter odličen vir vlaknin, beljakovin in mineralov. Čeprav se pri paleo dieti poje veliko zelenjave in nekaj sadja, vseeno je tudi veliko živil živalskega izvora, ki zakisajo telo in obremenijo delovanje celotnega telesa. Človek se je spreminjal od paleolitika do danes in ni več genetsko prilagojen tovrstni obliki prehranjevanja, kot je mogoče bil nekoč. Danes tudi ne najdemo vseh živil, ki so jih takrat uživali (zlasti divje rastline) in nimamo zanesljivih dokazov, koliko količinsko je treba pojesti določenih živil iz tega obdobja, da vzdržujemo pravo ravnovesje v telesu. Živali in rastline so se tudi spreminjali in niso več enaki, kot v času paleolitika, tako da ta dieta ni prilagojena sodobnem človeku in okoliščinam v katerih živi.
Keto dieta: Ketoza je metabolno stanje v telesu, pri katerem celice ob pomanjkanju glukoze preklopijo na alternativni vir goriva (ketone). Zaradi nizke količine vnosa oh (50 g ali manj) se ustvari šok v telesu. Ko telo začne uporabljati ketone, kot vir energije, se lahko pojavijo simptomi, ki so podobni gripi. Pojavijo se torej lahko glavobol, vrtoglavice, utrujenost, slabost, zaprtje … Tudi zaradi elektrolitskega neravnovesja in dehidracije, ki se pojavita, ko stopimo v stanje ketoze. Prenizek vnos vlaknin, antioksidantov in drugih koristnih snovi bo negativno vplival na celo telo, naš mikrobiom, telo se bo zakisalo in se lahko ustvarjajo vnetja v telesu. S tem tudi zmanjšamo obrambne sposobnosti telesa in negativno vplivamo na mentalno zdravje. Ljudem na ketonski dieti se vedno svetuje, da dodajajo kalij, magnezij, kalcij, vitamine B kompleksa, vitamin C, D, E, omega 3, vlaknine, antioksidante … Zaradi večjega vnosa živil živalskega izvora, ki so tudi vir maščob, obremenimo delovanje ledvic, lahko nastanejo poškodbe, vnetja ali ledvični kamni, telo se zakisa in se tudi izgublja kalcij, kar vpliva na pojav poroznosti kosti. Lahko se nevarno zniža krvni sladkor in se povzroči hipoglikemija. Pri tovrstni dieti se poveča možnost nastanka kroničnih bolezni in prezgodnje smrti. Pojavi pa se tudi slab zadah (zaradi acetona, ki je bioprodukt pri presnovi maščob).
Veganstvo: ni vsak vegan zdrav, velika napaka je, da mislimo, da je veganska hrana izključno zdrava. V osnovi gre za plemenit način življenja, ki se zavzema za dobrobit živali in okolja. Vegani želijo biti s svojim načinom življenja vzor drugim, kar pa ni posebej koristno, če so sami nezdravi. Potencialne pasti veganske prehrane (dieta brez živil živalskega izvora) in vegetarijanske prehrane:
Vegani ne konzumirajo mesa, mleka, jajc, rib, medu ali kakršnihkoli živil živalskega izvora ter tudi ne izkoriščajo živali za obleke in v druge namene. Vegetarijanci, za razliko od veganov, pa uživajo mleko in mlečne izdelke, jajca ali oboje, določeni pa tudi ribe. Veliko različnih znanstvenih študij potrjuje pozitivne lastnosti vegetarijanskega, še bolj pa veganskega načina prehranjevanja. Seveda govorimo o zdravi, polnovredni rastlinski prehrani (in ne o predelani hrani). Porcije prilagajamo glede na starost, zdravstveno stanje, nosečnost, dojenje in aktivnosti. Vegani in vegetarijanci manj zbolevajo za srčno-žilnimi boleznimi, depresijo, diabetesom, avtoimunimi boleznimi in rakom. S skrbno načrtovano, raznovrstno in polnovredno rastlinsko prehrano lahko svojemu telesu priskrbimo vse potrebne hranilne snovi. Edina izjema je vitamin B12 (proizvajajo ga bakterije v zemlji), ki ga v večini primerov moramo dodajati v obliki prehranskega dopolnila. Živimo v sterilnem okolju, nismo v stiku z zemljo, hrano umivamo in razkužujemo, imamo težave s prebavo in presnovo in ga zaradi tega ne vnesemo v zadostni količini. Predelana hrana, veliko sladkorja, soli, stres, onesnaženje, jemanje zdravil, premalo spanja in gibanja, nezadostna izpostavljenost sončni svetlobi so dejavniki zaradi katerih lahko pride do določenih primanjkljajev ne glede na način prehranjevanja. Pri veganih in vegetarijancih, ki ne skrbijo dovolj o kakovosti in raznovrstnosti živil, ki jih vnašajo v svoje telo, najpogosteje pride do pomanjkanja železa, joda, cinka, vitamina D in omega 3. Pomanjkanje beljakovin je zelo redko (pojavi se le v primeru, ko ne zaužijemo dovolj kalorij, če zbolimo za anoreksijo in bulimijo ali če imamo presnovne motnje). Pomanjkanje kalcija, ki ga pogosto pripisujejo veganom in vegetarijancem, pa je bolj značilno za vsejede, saj močna zakisanost telesa, ki nastane predvsem zaradi pretiranega uživanja živil živalskega izvora, povzroča izgubo kalcija (kalcij veže nase kisline in jih na ta način telo izloči).
Veganska prehrana, ki samo izloča živila živalskega izvora ali pa jih nadomešča z njihovimi rastlinskimi ponaredki, ni zdrava prehrana.
Brezglutenska dieta: Znanstvena spoznanja potrjujejo, da človek evolucijsko ni prilagojen na uživanje glutena. Glutenu smo vedno bolj izpostavljeni, gluten pa lahko tudi slabo vpliva na črevesje. Gre namreč za protein, ki ga nobeno človeško bitje ne more prebaviti v celoti. Pasti brezglutenske diete:
Brezglutenska dieta je nujno potrebna pri celiakiji in intoleranci na gluten, pomaga tudi, če se glutenu izogibamo vsaj nekaj časa, če imamo veliko prebavnih težav, vnetne procese v telesu, težave s sklepi, s ščitnico, pogoste glavobole, druge intolerance (kot je intoleranca na mleko), težave s kožo, če želimo shujšati in dvigniti raven energije. Vsekakor pa je to tudi eliminatorna dieta, pri kateri lahko pride do določenih pomanjkanj predvsem vitaminov, mineralov in zmanjšan vnos vlaknin, ki jih dobimo iz polnovrednih glutenskih žit. Največkrat pride do pomanjkanja železa, kalcija, cinka, vitamina B12, D, folatov, vitamina A, tiamina in magnezija. Ko prenehamo z uživanjem glutena, pogosto posegamo po predelanih brezglutenskih izdelkih, ki niso zdravi. Ta živila so sestavljena iz acelularnih oh, ki povzročajo razvoj bakterij, ki delajo vnetja v črevesju, nas ne nasitijo in vplivajo negativno na krvni sladkor. Zaradi teh živil se tudi hitreje redimo, saj ni dovolj vlaknin in je veliko čistega škroba.
Pojemo preveč riža, s katerim vnesemo prevelike količine arzena. Zaradi izogibanja drugim polnovrednim žitom zvišujemo možnost za nastanek srčno-žilnih bolezni in diabetesa tipa 2 (posebej, če uživamo predelane brezglutenske izdelke). Koruza, ki se pogosto uporablja v brezglutenskih dietah je najbolj pogost vir mikotoksinov. Mikotoksini so genotoksični, hormonski motilci in imajo imunosupresivni efekt. Dobra novica je, da je recimo riž, kot brezglutensko žito, najmanj mikotoksičen (če smo na brezglutenski dieti ga je treba uživati v polnovredni obliki).
Intermitentno postenje: o intermitentnem/prekinitvenem postu si lahko preberete v članku TUKAJ.
Kaj je torej rešitev?
Osnova zdrave prehrane so SADJE, ZELENJAVA, STROČNICE, ŽITA, KALČKI ter manjše količine polnovrednih maščob (semena, oreščki, avokado). Hrana mora biti polnovredna in večinoma pripravljena doma. Pakirana hrana je lahko polna raznih dodatkov, sladkorja, soli, maščob.
Če želite izgubiti kak kilogram na zdrav način, priporočamo, da naredite kuro s programom vitkanje.
Komentarji