Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so priporočila in ukrepi za preprečevanje in obvladovanje izbruhov gripe.
»V Sloveniji vsako leto zaradi gripe zboli več kot pet odstotkov prebivalstva. V času epidemije ima gripa, zlasti pri starejših in bolnikih s kroničnimi boleznimi, težak potek z zapleti in pogosto s smrtnim izidom. Stopnje gripi podobne bolezni so v populaciji, ki prebiva v skupnostih, precej višje kot pri splošni populaciji, predvsem zaradi bivalnih pogojev ter večjega števila starejših oseb, oseb kroničnimi boleznimi in drugimi dejavniki tveganja. Med izbruhi je celotna obolevnost (attack rate − AR) 3−76% in umrljivost med 0−20 %. Pri oskrbovancih domov za ostarele okužba z virusom gripe v povprečju prispeva 28 hospitalizacij, 147 terapij z antibiotiki in 15 smrti na 1000 stanovalcev letno. Najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje izbruhov gripe je cepljenje oseb z velikim tveganjem za zaplete in tistih, ki lahko pri svojem delu gripo prenesejo na osebe z visokim tveganjem. Učinkovitost cepljenja je odvisna od starosti in imunskega stanja cepljene osebe ter od podobnosti sevov v cepivu s tistimi, ki krožijo v sezoni. Za starejše ljudi in oskrbovance domov za ostarele je cepljenje v 30−40 % učinkovito pri preprečevanju pojava bolezni, v 50−60 % učinkovito pri preprečevanju hospitalizacij ali pljučnic, povezanih z gripo, in v 80 % učinkovito pri preprečevanju smrti zaradi gripe. V Sloveniji sta registrirana dva inhibitorja nevraminidaze virusa influence (oseltamivir in zanamivir). Oba inhibitorja učinkujeta proti virusu influence A in B. Protivirusna zdravila lahko zmanjšajo resnost obolenja in skrajšajo potek bolezni predvsem pri odraslih bolnikih z gripo in so učinkovita, če jih bolnik prejme v 48 urah po nastopu simptomov …«
Kljub nacionalnemu programu za zaščito zdravja se zdi, da število obolelih vsako leto narašča. Predvsem otroci v vrtcih in šolah obolevajo najbolj pogosto. Moj sosed, zdravnik, je
v enem izmed svojih člankov zapisal, da so otroci »bioteroristi«. Eden od vzrokov za širjenje okužb pri otrocih, ki ga navajajo podatki pristojnih zdravstvenih služb, je bivanje v skupinah v vrtcih in šolah. Zagotovo pa to ni edini vzrok! Vzrok je predvsem slabši imunski sistem otrok, ki je posledica sodobnega načina življenja (lahko bi ga imenovali tudi pomehkuženo življenje), konzervirane hrane, premalo gibanja (in dela) na svežem zraku in ne nazadnje stalne prisotnosti parazitov, ki znatno zmanjšujejo raven odpornosti.
O tem sem že pisala in mnogi starši, ki pri svojih otrocih izvajajo program razparazitenja z lisičkami, skorjo trepetlike in nageljnovimi žbicami vsaj dvakrat letno, ugotavljajo, da njihovi otroci ne obolevajo za
okužbami tako pogosto, kot so prej. Ob izbruhu epidemije gripe in drugih virusnih okužb (zlasti raspiratornih virusov) nekateri zbolijo, drugi pa ne. Dejstvo je, da ne zbolijo tisti, ki imajo močan imunski sistem. Zdrav organizem je neposredno povezan z učinkovitim delovanjem imunskega sistema. Imunski sistem ni le prva obrambna linija ob vdoru patogenov, kot so virusi ali bakterije, ampak se vpleta v delovanje živčnega in endokrinega sistema ter je bistvenega pomena pri odzivu na fizični in psihični stres. Kronično obremenjen imunski sistem izčrpava organizem in je vzrok za vrsto bolezni: astmo, revmatoidni artritis, chronovo bolezen, celiakijo, gastritis, aterosklerozo, debelost, sladkorno bolezen in nekatere vrste raka. Imunski sistem je anatomsko težko opredeljiv, saj ni enoten organski sistem, kot so, npr., obtočila. Sestavljajo ga organi oz. tkiva (kostni mozeg, vranica, priželjc, fetalna jetra, bezgavke itd.), celice (limfociti, makrofagi, dendritične celice itd.) in vodotopne molekule (citokini, komplement, protitelesa itd.). Tako prepleten obrambni sistem vključuje mehanske prepreke, biološka in kemična orožja. Z njimi deluje naš organizem predvsem proti tistim dejavnikom, ki jih oceni kot nevarne in zato potrebne uničenja ali odstranitve. Skrb za močan imunski sistem bi morala biti del življenjskega sloga! Poleg splošnih priporočil glede hrane, vode, zraka, psihofizične kondicije, je treba organizem podpreti tudi s hrano in prehranskimi dopolnili, ki delujejo kot imunostimulatorji in adaptogeni. Iz programa sibirske fitoterapije so to prehranska dopolnila v kombinaciji s čago (čaga in elevterokokok, čaga in rožni koren, čaga in reishi, čaga in kordiceps), mumija, živica ali smola sibirske cedre in eterično olje sibirske cedre. V prostoru z obolelimi je prav slednje nepogrešljivo, saj fitoncidi, ki se sproščajo v zrak v bivalnem okolju, učinkovito delujejo proti virusom. Zanesljiva zaščita pred okužbo pa je tudi živica ali smola sibirske cedre, s katero si je treba naoljiti nosnice − tako se znatno zmanjša verjetnost okužbe. V našem naravnem okolju je veliko rastlin, ki delujejo kot imunostimulatorji in jih je zato smiselno vključiti v vsakodnevno prehrano: limono, smrekove vršičke, trpotec itd. Limona in smrekovi vršički so na primer med drugim tudi vir C-vitamina, ki je zelo pomemben za zdravje. Dnevna potreba organizma po C-vitaminu je 100 mg, pri kadilcih, bolnikih in ob nevarnosti okužb pa 150 mg. Ena limona ima do 70 mg C-vitamina, smrekovi vršički v medu in iglice v čaju pa imajo poleti 150 mg, pozimi pa od 400−450 mg C-vitamina, kar pomeni, da zadošča ena mala žlička dnevno. Eno izmed najbolj cenjenjih zelišč je tudi trpotec, ki ga mnogi poznajo le kot plevel, v fitomedicini pa je poznan celo kot zdravilo proti raku. Pri raspiratornih okužbah je v tradicionalni medicini od nekdaj v uporabi trpotčev sirup.
Maria Ana Kolman
Komentarji